|
V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust.
V davčno osnovo se tako, od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019. Pri določanju zneska, se upošteva znesek povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS. Z novim štirinajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 je določena možnost, da če zavezanec ne želi, da se mu ob izplačilu regresa pri izračunu akontacije dohodnine upošteva izvzem dohodka do 100 % PP iz davčne osnove, o tem obvesti delodajalca. V tem primeru delodajalec ob izplačilu regresa akontacijo dohodnine izračuna, odtegne in plača od celotnega izplačanega regresa. Furs je 6.6.2018 objavil pojasnilo glede uporabe nižje stopnje DDV za prehranska dopolnila.
Furs pojansjuje, da se nižja stopnja DDV (v skladu s 1. točko Priloge I k ZDDV-1) uporablja za prehranska dopolnila, ki se uvrščajo v eno izmed tarifnih številk iz 1. odstavka 48. člena Pravilnika o izjavanju ZDDV-1. 1._odstavek_48.člena_pravilnika_zddv-1.pdf in SE UPORABLJAJO KOT HRANA ALI KOT SUROVINA ZA PRIPRAVO HRANE (npr. se ne uporabljajo v kozemtične namene). Furs se bo v postopkih nadzora usmerjal predvsem v pravilnost določanja namena uporabe teh izdelkov za obdobja PO izdaji tega pojasnila. Celotno pojasnilo Fursa najdete tu: prehranska_dopolnila_in_stopnja_ddv_furs_6.6.2018.pdf Vir: Furs  ZDDPO-2:
V kolikor so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se lahko s tem povezani odhodki, obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena [1] v povezavi z 12. členom ZDDPO-2 [2]. Če ukrepi izvajanja promocije zdravja, ne upoštevajo zgoraj omenjenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, v kolikor so obdavčeni z dohodnino. Odhodki delodajalca nastali z ukrepi za izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, ki se ne izvajajo na delovnem mestu med delovnim časom in ne izhajajo iz zdravstvenih tveganj neposredno povezanih z opravljanjem dela, praviloma ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po 29. členu ZDDPO-2, razen če je tak konkretni ukrep neposredno predpisan z zakonom. [1] Pripoznani so tisti odhodki, ki so potrebni za pripoznavanje prihodkov. Odhodki, ki pa niso potrebni za priznavanje odhodkov pa so naslednji: a) niso niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; b) imajo značaj privatnosti; c) niso skladni z običajno poslovno prakso [2] 12. člen govori o davčni osnovi in njenih omejitvah (davčno priznani prihodki in davčno priznani odhodki)  DAVČNA OBRAVNAVA
Davčna zakonodaja zaenkrat ne opredeljuje posebnih določb, ki urejajo davčno ureditev poslovanja z virtualnimi valutami. Davčna obravnava dohodka, doseženega pri takem trgovanju/poslovanju ali v taki obliki, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tako je potrebno ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre (dohodek iz kreiranja bitcoinov, iz kupovanja in prodajanja bitcoiov, izplačilo drugega dohodka v bitcoinih). 1)Po zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je potrebo ločiti 2 situaciji in sicer: A) Dohodek dosega fizična oseba Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem bitcoinov, se ne plača dohodnina. Dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki bitcoinov pri kreiranju oz. rudarjenju se obdavči kot drugi dohodke v skladi s 105. členom ZDoh-2. Višina dohodka v evrih se upošteva vrednost Bitcoina v evrih v času, ko je dohodke prejet. Trenutno je pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na voljo kar nekaj finančnih vzpodbud za delodajalce, ki zaposlujejo.
V okviru programov spodbujanja zaposlovanja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) omogoča subvencije oz. delna povračila stroškov za zaposlitev novih sodelavcev. Trenutno odprti programi sofinanciranja: 1) Javna dela 2018 Zavod omogoča neprofitnim organizacijam (ki so izvajalci javnih del) sofinanciranje stroškov za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih v programih na področjih kmetijstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora ter v drugih programih v skladu s Katalogom programov javnih del. Ponudbe lahko oddate od 10. 11. 2017 od 8:00 do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 30. 4. 2018 do 13:00. Več o javnem povabilu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2018 RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA
Računovodski standardi (SRS – slovenski računovodski standardi ali MSRP – mednarodni standardi računovodskega poročanja) posebej ne opredeljujejo poslovnih dogodkov, povezanih s kriptovalutami. Sami MSPR-ji so sicer podrobnejši, zato lahko pri računovodski obravnavi izhajamo iz slendjih. Sama računovodska obravnava oz. pripoznavanje kriptovalut je odvisna od namena njihove pridobitve. Računovodsko gledano, gre za opravljanje storitev v primeru:
Prihodnjič pa še zapis o davčni obravnavi kriptovalut....  SVET KRIPTOVALUT (UVOD)
Kaj pravzaprav so kriptovalute? Kriptovalute so digitalni oz. virtualni denar, ki fizično pravzaprav ne obstoja. Zavarovane so z močno kriptologijo in so zapisi, ki so vodeni v decentraliziranih podatkovnih bazah. Ustvarjajo se s procesom rudarjenja, tehnologija, ki skrbi za obstanek kriptovalute pa se imenuje tehnologija veriženja blokov oz. »Blockhain«. Rudarjenje je postopek, v katerem računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi procesirajo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Za rudarjenje je potrebno imeti ustrezno strojno in programsko opremo. Tehnologija verige blokov (angl. »Blockhain«) temelji na porazdelitvi dela potrjevanja transakcij – to delo opravljajo številni računalniki, povezani v omrežje, ki skrbijo, da se lahko kriptovalute prenakažejo iz ene denarnice v drugo. Nova nakazila pa se potrdijo tako, da jih rudarji vključijo v nov blok skupaj z matematičnim dokazom opravljenega dela. Tovrsten dokaz dela je izredno težko ustvariti, saj je to edini način preskušanje milijard izračunov na sekundo. To posledično zagotavlja, da rudarji opravijo te izračune, preden omrežje sprejme njihove bloke in predno si lahko izplačajo nagrade. Ko vse več ljudi rudari, omrežje samodejno povečuje zahtevano težavnost dela za tvorbo novih blokov – posledica pa je, da je rudarjenje zato tekmovalen posel, kjer noben posamezen rudar ne more sam odločati o tem, kaj se vključi v verigo blokov.  Odbor za finančno stabilnost opozarja uporabnike virtualnih oblik, ki se uporabljajo zlasti kot oblike naložbenega sredstva, na tveganja, ki so jim izpostavljeni, če virtualne valute kupujejo, hranijo ali vlagajo vanje.
Virtualne valute in med njimi tudi kripto valute, (najbolj znan je Bitcoin), so, po poročanju Odbora za finančno stabilnost, oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ. Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi nihanja cen virtualnih valut pa je omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave. Menjalne platforme, ki v Sloveniji omogočajo nakup virtualnih valut, hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Prav tako pa niso sistemsko regulirani in nadzorovani izdaja žetonov in zbiranje sredstev z izdajo žetonov (angl. intial coin offering ali ICO). Odbor za finančno stabilnost opozarja, da se morajo vlagatelji v virtualne valute in druge oblike žetonov, ki so predmet ICO, zavedati tovrstnega investiranja in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem. Odbor tudi opozarja vlagatelje, da je priporočljivo, da sredstva vložijo v obsegu, ki za njih ne predstavljajo prevelike izpostavljenosti. Vir: Ministrstvo za finance Nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov (po 4. odstavku 74. člena ZdavP-2) potrebno razlikovati davčne optimizacije, ki je dopustna.
Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča državni prihodek države. V kolikor davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojnih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarksmeu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti, pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu 4. odstavka 74. člena ZdavP-2. Davčna optimizacija je dopustna. Vir: povzetek sodbe X Ips 196/2013 FURS v postopkih davčnega nadzora ugotavlja, da davčni zavezanci v davčne obračune in davčne napovedi vključujejo tudi nakupe blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti ter jih neustrezno davčno obravnavajo.
Tako je bilo v preteklih letih v postopkih davčnega nadzora opaženo: - neupravičeno zniževanje davčne osnove, - neupravičen odbitek DDV-ja ali pa prenizka osnova za obračun dohodnine pri poslovnih subjektih, ki so nabavljali oblačila, obutev, luksuzne izdelke priznanih blagovnih znamk (kot npr. zlatnina, ure, torbice), turistične aranžmaje in podobno. FURS tudi obvešča, da so analizirali podatke, pridobljene iz sistema davčnih blagajn,ali bi lahko pri določenih nakupih šlo za neupravičeno zniževanje davčne osnove pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oz. davka od dohodka iz dejavnosti, za neupravičen odbitek DDV-ja ali pa neustrezno dohodninsko obravnavo dohodkov fizičnih oseb. Iz analiziranih podatkov izhaja, da bi lahko nekatere izmed obravnavanih vrst blaga in storitev kupovali tudi v okviru dejavnosti. Podrobnejše pojasnilo o davčni obravnavi nakupov blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti podjetja najdete na povezavi: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/Naknadne_kontrole_s_podrocja_davkov/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Nakupi_blaga_in_storitev_za_neposlovno_rabo.pdf Vir: FURS |