Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) PKP8:
​

1. ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELODelodajalec lahko napoti delavca na začasno čakanje na delo od doma od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
 
Pravice in obveznosti delavcev

• delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so izrecno drugače urejene
• ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje
• če v času začasnega čakanja na delo, v soglasju z delodajalcem, izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe pravico do polnega nadomestila (100%)
• v času odrejenega čakanja na delo, se lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve
• v času dela s polnim delovnim časom ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ

Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj

• če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do odsotnosti z dela, na podlagi posebnih predpisov ali druge upravičene odsotnosti, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje
• če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do dela s krajšim delovnim časom, v skladu s posebnimi predpisi, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu

Obveznosti delodajalca

• delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, mora izplačevati nadomestilo plače
• v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
• če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod RS za zaposlovanje
• v času prejemanja nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13.3.2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih
• ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo v času teka odpovednega roka

Vračanje sredstev
Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:

• ne izpolnjuje pogoja upada dohodkov
• delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, ne izplačuje nadomestila plače
• v obdobju prejemanja subvencije odreja nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas, kljub temu, da to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
• delavca pozove, da se vrne na delo, pa o tem predhodno ne obvesti Zavod RS za zaposlovanje
• krši prepoved odpuščanja delavcev v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače
• če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije po ZGD
• če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ali neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let od dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plač

 
Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače in izplačilo
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa s sklepom vlade, je v določenem roku 8 dni mogoče vložiti vlogo najpozneje do 30.6.2021.
 
V primeru, da je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1.2.2021 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
 
V roku 8 dni od uveljavitve tega zakona, lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavi tudi delodajalec, ki je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16.1.2021 do 31.1.2021 (za to obdobje se delodajalcu povrne ustrezna višina bruto I nadomestila).
 
 
2. Spremembe pri delnem subvencioniranju skrajšanega polnega delovnega časa
Pravico do subvencije lahko, od 1.2.2021 dalje uveljavlja delodajalec, ki:

• je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 18.10.2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila pred 18.10.2020 vpisana v kmetijski register in
• po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

 
Delodajalec, ki je prejel subvencijo skrajšanega polnega delovnega časa, mora v primeru, da je od 1.1.2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 ali za leto 2021, o tem seznaniti FURS v roku 2 mesecev po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
 
Dodana je tudi globa v primeru, da delodajalec o zgornjih izplačilih oz. nakupih ne obvesti FURS v roku 2 mesecev, in sicer se v tem primeru kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 EUR. Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba delodajalca pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.
 
3. Ureditev obveščanja o delu na domuDelodajalec mora, pred začetkom dela delavca na domu, obvestiti Inšpektorat RS za delo o:

• podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
• podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
• morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, obvestilo vložijo elektronsko, preko SPOT (eVem).
Ukrep velja od 1.4.2021 do 31.12.2021 (do 31.3.2021 pa velja podaljšanje enakega ukrepa iz PKP6).
 
4. Krizni dodatek
Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačati ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Določba se ne uporablja za zaposlene, katerim je krizni dodatek iz PKP7 že izplačan do začetka uporabe tega zakona.

Gre torej za nekakšen korektiv pri tistih zaposlenih, ki so zaradi upoštevanja izplačane poslovne uspešnosti v decembru 2020, izpadli iz upravičenosti do kriznega dodatka iz PKP7.

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki predloži IZJAVO, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjava se vloži najkasneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najkasneje do 20.4.2021.

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna RS in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v RS, niso upravičeni do kriznega dodatka.
Če delavec ne dela cel mesec december je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela dodatka, razen če dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (v tem primeru ima pravico do celotnega dodatka).
​
V primeru, da delodajalec ne izplača kriznega dodatka, se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 EUR. Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR. Odgovorna oseba delodajalca se za prekršek kaznuje z globo od 450 do 2.000 EUR. Za delodajalca posameznika pa je predpisana globa od 450 do 1.200 EUR.
 
5. Delno subvencioniranje dviga minimalne plače
Delno subvencioniranje minimalne plače je za izplačane plače v obdobju od januarja do junija 2021 predvideno na način, da je delodajalec za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov (določenih z zakoni in drugimi predpisi oz. kolektivnimi pogodbami), dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost (dogovorjenega s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi), ne presega zneska minimalne plače, upravičen do povračila minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 EUR.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravlja delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do sorazmernega dela subvencije.
 
Do subvencije niso upravičeni delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS. Prav tako delodajalec ni upravičen do subvencije za zaposlene v programu javnih del.
 
Za pridobitev subvencije delodajalec preko informacijskega sistema  FURS v elektronski obliki predloži IZJAVO, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Izjava se predloži do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec  (velja od vključno 20.3.2021 dalje), vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.
 
Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 ali za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva delodajalec vrne po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic po tem zakonu do dneva vračila.
 
Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še 3 mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.
 
Delno subvencioniranje dviga minimalne plače se za izplačane plače za mesece od julija do decembra 2021 predvideva na način, da se najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila, izplačane za mesece od januarja do junija 2021, določi v višini minimalne plače.
 
6. Odsotnost z dela zaradi bolezni
Ponovno se uvaja ukrep, ki je bil prvič sprejet v PKP5, in sicer je lahko delavec v obdobju do 31.12.2021 odsoten z dela zaradi bolezni, brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
 
Nadomestilo se refundira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahteve po povračilu. Zahtevo se vloži v elektronski obliki pri ZZZS, najpozneje 3 mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve podrobneje določi ZZZS.
 
Delavec o odsotnosti pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja, saj mu v tem primeru nadomestilo ne pripada.
 
Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Glede povračila nadomestila plače se uporabijo določbe ZDR-1 in ZZVZZ (do 30 delovnih dni v breme delodajalca od prvega dne dalje).
 
Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni (npr. delavec je odsoten en dan ali dva zaporedna dneva).

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPOPDVE)  PKP 7 ​

​1. DELNO KRITJE FIKSNIH STROŠKOV   ( 9. člen) 
Spreminja se maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov in sicer je po PKP 7 tako, da subvencioniranje ni višje kot:

•  1.000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
• 2.000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
• 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje,
• 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Pri ugotavljanju poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa na dan oddaje vloge, upravičenec navede velikost v izjavi, v kateri tudi navede povprečno število zaposlenih od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine pomoči iz prvih dveh alinej.

Lahko se upoštevajo prihodki od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodki od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Več o tem tukaj: 
https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/Novice/ArticleId/77910/furs-pomoc-v-obliki-delnega-povracila-nekritih-fiksnih-stroskov-popravek-izjave-in-oddaja-prve-izjave-na-podlagi-sprememb-v-pkp7


2. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCEM, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA STAROSTNO UPOKOJITEV (21. člen)
Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (PoZ) na podlagi omenjene interventne določbe ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki ureja odpravnino v primeru delodajalčeve odpovedi PoZ delavcu iz poslovnega razloga oz. razloga nesposobnosti.

3. PODALJŠANJE UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (25. člen in nasl.)
Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. Po novem delodajalec vlogi priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. Lažna izjava je sankcionirana z vračilom prejetih sredstev in globo.

4. IZRABA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2020 – SPECIALNA DOLOČBA (54. člen)
Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

5. KRIZNI DODATEK (85. člen)
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

6. ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV (89. člen in nasl.)
Vračila in nadzor vračil upravičenj: subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. 

Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

7. POMOČ ZA NAKUP HITRIH TESTOV (106. člen)
Pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, je upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
Pogoj za pridobitev: davčni dolg do FURS ni večji od 5.000 eur.
Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

8. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV (117. člen)
Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:
• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.
Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem zakonom.

UKREPI PODALJŠANI V 2021:

a) mesečni temeljni dohodek 
Vlada je do 31. marca 2021 podaljšala ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in kmete. Višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov , ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec. Izvajalec ukrepa je finančna uprava.

b) Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje
Podaljša se ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ki ga lahko prejmejo samozaposleni, družbeniki poslovodje in kmetje. Višina pomoči znaša 250 evrov za 10 dni. Podrobnosti izvajanja bodo prav tako znane januarja.

c) Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila 
Podaljša se ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračila izplačanih nadomestil plač delavcem. Tudi ta sklep začne veljati 1. januarja 2021, na zavodu za zaposlovanje pravijo, da izvajanje poteka tako kot do zdaj, delodajalci lahko vlogo oddajo elektronsko prek portala zavoda. 

d) Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti
Prav tako do 31. marca 2021 je vlada s sklepom podaljšala ukrep, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega odplačila davkov, tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov, če je razlog za nesposobnost plačila v izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji PKP 6. Tako lahko po novem vlogo oddate vse do 31. marca 2021. 
​
e) Ukrepi, ki so bili podaljšani že s PKP 6
S PKP 6 je vlada že podaljšala veljavnost ukrepa povračila nadomestila plače za odrejeno čakanje na delo od doma, in sicer do konca januarja 2021.

Protikoronski paketi

PKP 1
PKP 2
PKP 3
PKP 4
PKP 5
PKP 6
​PKP 7
PKP8 

Koristno

Zakonodaja:
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov - ZIUPP

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid 19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo - ZIUZEOP

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 - ZIUOOPE

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - ZIUPDV

Zakon-o-zacasnih-ukrepih-za-omilitev-in-odpravo-posledic-COVID-19  -ZZUOOP

FURS:
Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa
Proti korona ukrepi 

ZRZS:
Interventni ukrepi za nadomestila plače
Odgovori na pogosta vprašanja - čakanje na delo
Skrajšani delovni čas - obvestilo
Razporejanje skrajšanega delovnega časa
Obveščanje o napotitvi nazaj na delo
Novosti pri delnem subvencioniranju skrajšega delovnega časa 

MDDSZ:
Odgovori na vprašanja - PKP3: čakanje na delo in SDČ

OSTALO:
Gospodarska zbornica Slovenije 
Slovenski podjetniški sklad
SID banka ​

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP (PKP5)

Dne, 24.10.2020 je pričel veljati 5 protikoronski paket:
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), objavljen v URL RS št. 152, dne 23.10.2020.
 
Spodaj ključni povzetki sprejeta Zakona:

Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (20. člen)

• Gre za novi ukrep, kjer je delavec lahko odsoten z dela zaradi bolezni dela brez bolniškega lista, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

 

• Delavec o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti.

 

• Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

 

• Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne bolniške odsotnosti, še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne bolniške odsotnosti ni izkoriščena.

 

• Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni.

 
Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1 ( 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas).
 
ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila.
 
Delodajalec vloži v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.
 
Ukrep velja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Testiranja na SARS-CoV-2, ki jih plača delodajelec, se po 33. členu ZZUOOP ne bo štela za boniteto

Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto. Ukrep velja do 30. junija 2021.

Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali varstva OTROKA (57.– 67. člen ZZUOOP)

• KARANTENA:

 
Delodajalec lahko uveljavlja povračilo, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.
Višina nadomestila v naslednjih primerih:

• delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v RS odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove,
• delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove,
• delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal,
• delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin (v teh primerih je višina nadomestila 50 % osnove): smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, smrti staršev, rojstva otroka in vabila na sodišče.

 
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020.

• Varstvo otrok (višja sila)

 
Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva (štejejo se otroci, ki obiskujejo vrtce, šolo do 5. razreda OŠ, otroke, ki so v prilagojenih programih)
 
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove.
 
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
 
Višina in izplačilo povračila nadomestil:
Izplačana nadomestila plač delavcev zaradi karantene ali višje sile zaradi varstva, država povrnjen v celoti, delodajalec pa je dolžan delavcu izplačati neto nadomestilo ter poravnati prispevke.
 
Vloge za povračilo nadomestila bo mogoče oddati elektronsko na portalu ZRZS  in sicer v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona, sicer pa v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
 
Ukrep traja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

ČAKANJE NA DELO (68.- 78. člen ZZUOOP)

Gre za podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavce na začasnem čakanju na delo, zato je ukrep vsebinsko podoben ukrepu iz prejšnjega interventnega zakona.
Do spremembe je prišlo pri pogojih za upravičenost, in sicer so do ukrepa upravičeni tisti  delodajalci:

•       ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. 
• Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
• Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

 
Višina povračila:
 
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
 
Veljavnost:
Ukrep velja do 31. decembra 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev), vendar je vlogo za povračilo možno vložiti najpozneje do 15. decembra 2020.
 
Omejitve:
 
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme:

• začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
• odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (88.- 92. člen)

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

• samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2
• družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
• kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

 
Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID 19 opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanem obsegu, če:

• bodo njegovi prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019,
• ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
• v letu 2019 ni posloval, je d je do pomoči upravičen tudi tisti, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če ta pogoj ni dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.

 
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020.
 
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, znaša 700 eurov na mesec.
 
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.
 
 
Izplačilo:
 
Vloga se odda na enak način kot v prvem valu epidemije in sicer preko sistema e davki, kot izjava da izpolnjujete pogoje.
 
Vloge oz. izjave, ki bodo oddane do 31.10.2020, bo Furs nakazal temeljni dohodek 10.11.2020.
Izjave oddane od novembru  za mesec oktober in november bo FURS nakazal temeljni dohodek 10.12.2020.
Izjave oddane v decembru  za december ali za december in november ali za dec in okt ali za vse 3 mesece, bo Furs nakazal temeljni dohodek do 10.1.2021.

Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka (93. – 97. člen)

Do povrnitve delno izgubljenega dohodka so upravičeni samozapsoleni, ki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi:

• odrejene karantene na domu (opravljanje dejavnosti na domu pa ni mogoče) ali
• varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena, ali
• varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine, zaradi katere, otrok ne more obiskovati vrtca ali šole.

 
Upravičenci so:

• samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
• družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
• kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

 
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več:

• kot 250 eurov za 10 dni,
• 500 eurov za 20 dni in
• 750 eurov v enem mesecu.

 
Postopek povračila:
Vloga se odda preko e davkov, v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni oz. pridobitve ustreznega dokazila, da je nastala zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31.12.2020.

 Možnost podaljšanja ukrepa skrajšanja delovnega časa (6. člen)

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa ( po ZIUOOPE) lahko vlada RS s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

NE PREZRITE: 
V zakonu so predvideni tudi inšpekcijski nadzori ter preverjanje upravičenosti do pomoči, zato spremljajte da boste vestno obveščali ZRZS (predvsem tisti, ki boste uveljavljali čakanje na delo in skrajšani delovni čas), pazite na roke, ter da bodo davki in prispevki do države redno poravnani.
 
ZRZS ŽE OMOGOČIL ODDAJO VLOGE ČAKANJA NA DELO ZA MESEC OKTOBER:
https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/delodajalci-lahko-oddate-vlogo-za-povracilo-nadomestila-place-za-oktober

​Predčasno plačilo prispevkov za socialno varnost z zapadlostjo 31. 3. 2022:

​Zavezanci lahko prispevke katerih plačilo je bilo odloženo do 31. 3. 2022, do izteka roka za plačilo poravnajo v enem znesku ali v obrokih, ki si jih določijo sami.
S.p.-jevci, katerih obveznosti za prispevke za sovialno varnost, so bile odložene do 31.3.2020, ter bodo navedene obveznosti poravnali pred 31.3.2020, morajo o te predhodno obvestiti FURS. 
To storijo tako, da  da izpolnijo in posredujejo  vlogo za izravnavo/pobot.
FURS bo na podlagi prejete vloge zavezanca s plačilom izravnal terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za mesec marec, april, maj 2020 in tako zagotovil pravilni vrstni red zapiranja terjatev.

Samozaposlenim osebam in kmetom, ki so izpolnjevali pogoje za odlog in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, bo za mesec marec od 1. 3. do 12. 3. 2020 evidentiran odlog plačila prispevkov z valuto plačila 31. 3. 2022, od 13. 3. 2020 dalje pa bo upoštevana oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v skladu z vloženo izjavo.

​Vir: FURS

Kakšne možnosti so na razpolago gospodarstvu na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa po prenehanju interventnih ukrepov? 

​Z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) so bili zaradi posledic epidemije bolezni COVID-19 določeni ukrepi v zvezi s postopki za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezancem za davek lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Na področju odloga plačila in obročnega plačila davkov so bile z ZIUJP uvedeni naslednji ukrepi: milejši pogoji za odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja, ne obračunavanje obresti za čas odloga plačila oziroma obročnega plačila.
Navedeni ukrepi so dne 20. 6. 2020, z uveljavitvijo Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi ZIUJP  prenehali veljati.

To pomeni, da od 20. 6. 2020 dalje poslovni subjekti ne morejo več zaprositi za odlog oz. obročno plačilo davka v skladu s pogoji ZIUJP.

Še vedno odlog in obročno plačilo, a stari pogoji.

Ne glede na prenehanje ukrepov po ZIUJP poslovni subjekti v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno lahko zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku, in sicer:

1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode
FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.
​
2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).
Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Obrazec je objavljen na spletni strani.
Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.

3. Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)
Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Več informacij je na strani FURS.

​Vir: Furs

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 :ZIUPDV 
(PKP4)

Sprejet je bil Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, Uradni list RS, št. 98/20), ki ga je državni zbor sprejel 9. julija.
Določbe, ki urejajo povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, se uporabljajo od 1. julija 2020.
  
ZAČASNO ČAKANJE NA DELO:

1. ​Upravičeni delodajalec:

• vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen: – neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
•  tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji,
• delodajalci, ki  imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.
• delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

 
V kolikor niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če omenjeni pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, delodajalec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

2.Omejitev:
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020.
Vlada lahko ukrep začasnega čakanja na delo po ZIUPDV s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, največ do 30. septembra 2020

3. Pravice in obveznosti delavcev:
 - Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v  tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
- Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
- Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
- Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače
  
4. Višina nadomestila plače
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini,  kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. (138. člen ZDR-1, 80% osnove, ki se določi kot povprečje zadnjih 3 mesecev pred odsotnostjo).
- Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne place. 

5. Višina povračila izplačanega nadomestila plače:
80% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
V 80% nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega % prihodkov iz javnih virov je bil v eltu 2019 nižji od 70%, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

6. Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače:
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja do 31. 08 2020 oz. do 30. 09. 2020.
 
Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

• ki ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge;
• ki na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
• če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

 
Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
 
Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
 
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Delno povračilo ZRZS delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila place.
 
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
 
Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
 
 
NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE
 
1. upravičenci:
 -  Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače.
 -  Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
 
 
2. Pravice in obveznosti delavcev:

• Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o     zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
•  Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi osebnih okoliščin določenih v petem odstavku 15. člena ZIUPDV. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
• Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena.
• Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
• Vlogi iz prejšnje alineje za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu ssklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
• Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
• Izplačana nadomestila plača delavec, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravlajti dela, RS, povrne v celoti, zadnji dan v mesecu, ki sledi izplačilu nadomestila plače.

​

ZIUOOPE (3. protikorona paket)

​Z dnem 31.5.2020 je pričel veljati še 3. protikoronski paket zokonov in sicer: ZIUOOPE.
 
Če na kratko povzamemo, bo možno imeti skrajšani delovni čas, vloga se bo oddala na Zavodu za zaposlovanje, preko razpisa. Možen bo polovični delovni čas, če najmanj 10% zaposlenim ne bo mogoče zagotoviti 90% dela. Ne bodo smelo biti odpovedi, nadur, izplačila dobička konec leta,i zplačilo poslovne supešnosti.  Obveznosti iz naslova plače bi morala biti redno plačevana. Krajši delovni čas bo možen od 1.6. do 31.12.2020.  

DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

1. Možno je odreditev dela s skrajšanim   delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas, za preostali delovni čas, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom.

 

1. Delodajalec bo lahko s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 do 5 ur tedensko

 

1. Delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (subvencija) se izvaja kot ukrep aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, na podlagi javnega povabila za zbiranje ponudb.

 
Upravičeni delodajalec:
 
Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:
 
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
 
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
 
Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
 
 
Časovna omejitev:
 
Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 za največ pet mesecev oziroma najkasneje do 31. decembra 2020.
 
Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena. Izpolnjevanje pogojev delodajalec dokazuje z vsakokratno pisno izjavo.
 
 
Višina subvencije:   
 
– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko.
– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
 
Obveznosti delodajalca:

• V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

Delodajalec ne sme:
– v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. 3. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja) in
-Ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

-  Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda iz dela. Čas prihoda in odhoda iz dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca iz dela.
 
-Delodajalec mora sporočiti zavodu, da je delavcu odredil skrajšani delovni čas, najkasneje v roku 3 delovnih dni od dneva odreditve.

- Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

PODPORA GOSPODARSTVU:  
Podaljša se rok za čakanje na delu od doma do 30.6.2020. Pogoji enaki kot po ZIUZEOP (1. in 2. protikorona paket). POZOR: na dan oddaje vloge morajo biti poravnane vse davčne obveznosti.
Oddala se bo nova vloga, predvidoma naj bi bila dostopna: 3.6.2020. 

​ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO

ZIUZEOP - 2. PROTIKORONA PAKET

I.Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov 
 
1.Kdo je upravičeni delodajalec?Uveljavlja lahko vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
a) neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
b) delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot deset zaposlenih na dan 13.marca 2020,
c) tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
 
Upravičeni so delodajalci, ki napotijo delavce na začasno čakanje na delo In tisti, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020. 
 
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki
 - v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
 - v kolikor niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni        mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
 - če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020       zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Če zgoraj napisani pogoji iz ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

2. pravice in obveznosti delavcev:
 - Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani          vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v       tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
- Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za             nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev             pred     določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
- Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe           letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
- Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti     in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače
  
3. višina nadomestila plače
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini,     kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.         (138. člen ZDR-1, 80% osnove, ki se določi kot povprečje zadnjih 3 mesecev pred odsotnostjo)
- Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.
  
4. Višina povračila izplačanega nadomestila plače
- izplačano nadomestilo plače s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke      zavarovanca.
- Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.

• Neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, katerih dejavnost se v celoti financira iz državnega proračuna, niso upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za  socialna zavarovanja.
• Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna preko posebnih programov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

 
Prispevke bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati. O izplačanih nadomestilih, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1)
 
Če so delavci upravičeno začasno odsotni z dela in je delodajalec zanje upravičen do delnega povračila nadomestila ali pa delavci ne delajo zaradi nastanka višje sile po 137. členu ZDR in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, delodajalci zanje ne plačujejo prispevkov za socialno varnost oziroma so takega plačevanja oproščeni za nadomestila plače za meseca april in maj 2020. Taka ureditev velja tako za prispevke zavarovanca (prispevek samo obračunajo in odtegnejo) kot tudi za prispevke delodajalca (prispevek samo obračunajo). Prispevke, katerih so delodajalci oproščeni, pa plačuje v celoti Republika Slovenija.
 
5. postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače
- Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v  elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.
 
Nadalje se določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delodajalci za uveljavitev povračila nadomestila plače. Do slednjega ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, ki ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost in delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja.
  
6.  izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe
- Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora ZRZS omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti.
- Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima ZRZS za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbir podatkov od ZRZS, ZPIZ ter FURSA, in sicer:
- osebno ime,
- enotno matično številko občana,
- zavarovalno podlago ter
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
 
 
7.  Obveznosti delodajalca:
- V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
- V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
- Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti ZRZS. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.
- Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
- prejemanja sredstev in
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev
 
II.Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo 

1. delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek

• Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ  (zaposleni, napoteni delavci, družbeniki – zavarovalna podlaga 040!,konzularji) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

- Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
- Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
 
III. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka 
Naslednji upravičenci, ki zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, :
- samozaposleni (tudi družbeniki, zavarovalna podlaga 040!), ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi,
- verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti,
- kmetje;
so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona. Poravnane pa morajo biti davčne obveznosti.
 
Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Fursa predložiti izjavo (preko e davkov), s katero izjavlja, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
 
Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:
- vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
- vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
 
Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, vloži izjavo za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže FURS do 10. maja 2020.
Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže FURS 10. junija 2020.
 
IV. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe in kmete
so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.
 
Pogoj za uveljavljanje pravice bo tudi podaja izjave, s katero bo upravičenec razglasil prizadetost zaradi krize. Obrazec izjave bo dostopen na spletni strani ZRZS IN FURS.
Za posamezni mesec iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega želijo uveljaviti oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila.
 
Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev prispevkov za socialno varnost po tem členu, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.
 
 
V. DAVKI
Obroki predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, ne plača.
Prav tako se neplačani obroki predhodne akontacije dohodnine oz. akontacije dohodnine po prejšnjem odstavku ne štejejo za obračunane.
 

Zakon o Interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPP)

 Zakon o Interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ( ki je bil sprejet z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19), je stopil v veljavo 29. marca.   
​https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020036.pdf
 
Spodaj nekaj ključnih povzetkov:

1. Upravičeni delodajalec je tisti, ki:

• Predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije  (glej točko 4),
• Zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenih delavcev, in odloči o čakanju na delo (tisti, ki zaposluje le 1 delavca, pa če delodajalec ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50% delovnega časa)
• predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

 
     2. Omejitve delodajalca:Pravice ne more uveljavljati delodajalec ki:

• Če imajo delavci, napoteni na čakanje (po tem zakonu), presežek ur in se te ure lahko izravnajo (izjema je če se iz objektivnega razloga te ure ne morejo izravnati)
• Ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih davčnih obveznosti. Šteje se da so na dan oddaje vloge odprte obveznosti v višini 50 eur ali več, ter da ni imel predloženih vseh davčnih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let do oddaje vloge.
• V zadnjih 3 mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oz. prispevkov za socialno varnost
• Če je nad njim uveden postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

 
    3. Časovna omejitev:

• Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ 3 mesece.
• Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

 
    4. Opis poslovnega položaja podjetja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),
• podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,
• oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

 
    5. Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestila plače

• Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, oz. v roku 8 dneh od sprejetja oz. veljavnosti Zakona, vendar najpozneje do 30. septembra 2020.
• Delodajalec k vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži dokazila iz TOČKE 4
• Delodajalec, k vlogi za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe ministra, pristojnega za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.
• Zavod odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače sklene zavod z delodajalcem pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

 
    6. Višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače

• Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela.
• Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
• Delna (ali celotna) povračila nadomestila plače za delavce, ki jih je delodajalec napotil na začasno čakanje na delo, in povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, bodo izplačana zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu
• Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestil plače delavcev na začasnem čakanju na delo in nadomestilo zaradi odrejene karantene za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
• Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
• Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače zaradi začasnega čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.
• Upravičenost do delnega povračila nadomestil plače iz prvega odstavka tega člena lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

 
     7. Obveznost delodajalca:

• V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z omenjenim  zakonom mora delodajalec delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
• V obdobju iz prejšnje alineje delodajalec ne sme:

           a)  začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, 
           b) odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

• Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, o tem 

          o tem predhodno obvesti zavod.

• Če delodajalec ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo ali ne ohrani zaposlitve, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
• Če delodajalec ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti za delavca, v zvezi s katerim je bila ugotovljena nepravilnost.
• Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem zakonu, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:                                                                                                                                                               a) prejemanja sredstev in                                                                                                                                                                                        b)  po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev

    8. Rešitve za s.p.-jevce: odlog plačila prispevkov: 
        Odloženi so prispevki za mesece marec, april in maj, ki zapadjeo v plačilo v mesecih april, maj in junij. Prispevki morajo biti                    plačani do 31.3.2022, ali obročno ali v enkratnem znesku, zamudnih obresti ne bo. Odlog bo narejen avtomatično, zato posebne          vloge ne bo potrebno oddajati.
 
Poravnane pa morajo biti vse obveznosti do Fursa oz. dolg ne sme biti višji od 50 eur.
 
    9. Kazenske določbeKot tudi vsak druga zakonski akt, tudi ta načrtuje globe, v kolikor bi prišlo do kršitev – npr.

• nadomestila ne bi bila izplačano v skladu z zakonom,
• če bi delodajalec v 6 mesecih od začetka čakanja n a delo, začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem
• ne omogoči administrativnega in finančnnega nadzora.

Globa za zgoraj naveden kršitve: 3.000 – 20.000 eur.