Novela zakona vsebuje spremembe določb glede stopnje DDV. Po novem se bo DDV obračunal po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev, ki so navedene v novi prilogi IV.
Nižja stopnja DDV se bo uporabljala za dobave, vključno s knjižnično izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami).

Spremembe se začnejo uporabljati od 1. januarja 2020.

V postopkih davčnega nadzora Furs že nekaj časa uveljavlja stališče, da je uveljavljanje pravic iz naslova DDV (odbitek vstopnega DDV, zahtevek za vračilo DDV, oprostitev obračuna DDV) na podlagi goljufije nezakonito, v kolikor je davčni zavezanec, ki jih uveljavlja, vedel ali bi na podlagi objektivnih okoliščin moral vedeti, da sodeluje v transakciji, ki je del utaje DDV.
Zavezancem je s tem naloženo, da sami dokazujejo nasprotno. V Fursovi spletni publikaciji
poslovanje_z_neplacujocimi_gospodarskimi_subjekti_in_odgovornost_gospodarskih_subjektov_za_placilo_utajenih_davcnih_obveznosti.docx (1. izdaja, oktober 2019), so podrobneje opredeljeni indikatorji, ki kažejo na utajo DDV. Prav tako so natančno opisane preveritve, ki bi jih zavezanec moral narediti, da njegova transakcija ni del utaje DDV.
Katalog obveznih preverjanj je zelo širok, zavezanci pa morajo od primera do primera glede na vsakokratne okoliščine zagotavljati dovolj širok nabor dokazov, da niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, da sodelujejo v davčni utaji.

Pri obračunavanju DDV ob izdaji vrednostnega bona je potrebno vedeti ali gre za eno namenske ali večnamenske vrednostne bone.

a) Večnamenski bon

V kolikor davčni zavezanec izda račun za darilni bon na določeno vrednost, pri tem pa še ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se omenjena transakcija šteje kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V tem primeru gre za večnamenski bon in se po DDV zakonodaji ne šteje kot da gre za račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev zato tak račun tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov.
Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane šele takrat, ko izdajatelj darilnega bona opravi dobavo blaga ali storitve (imetnik darilnega bona plača blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe). Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga ali storitve, plačano z večnamenskim bonom, mora za opravljeno dobavo izdati račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, tak račun je tudi predmet davčnega potrjevanja računov. 

Glede tovornih vozil in odbitka DDV, je potrebno upoštevati naslednje kriterije: (predvsem kadar je kupljeno poltovorno vozilo ali kadar gre za predelavo iz osebnega v tovorno itd…)
 
Po 106. členu ZDDV-1 se osebna vozila definirajo kot:  
motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703.
Ne glede na zgornji stavek, sme davčni zavezanec odbiti DDV od osebnih večnamenskih vozil, ki so konstruirana za prevoz ljudi in blaga ter se uvrščajo pod tarifno oznako 8703 in se štejejo, da so namenjena prevozu blaga ali tovora, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
-       razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora. Razmerje se ugotovi po formuli:
P - (M + (N x 68)) > N x 68,
pri čemer je:
P  - največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kg,
M  - masa vozila, pripravljenega za vožnjo, v kg,
N  - število sedežev razen vozniškega;
-       stranske okenske odprtine v prostoru, namenjenem prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene, temveč fiksno zaprte s pločevino ali drugim ustreznim materialom;
-       tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska mreža) po vsej višini in širini in
-       vozilo je opremljeno z napravo za zvočni opozorilni signal pri vzvratni vožnji.

Furs je 6.6.2018 objavil pojasnilo glede uporabe nižje stopnje DDV za prehranska dopolnila.

Furs pojansjuje, da se nižja stopnja DDV (v skladu s 1. točko Priloge I k ZDDV-1) uporablja za prehranska dopolnila, ki se uvrščajo v eno izmed tarifnih številk iz 1. odstavka 48. člena Pravilnika o izjavanju ZDDV-1.  1._odstavek_48.člena_pravilnika_zddv-1.pdf
in SE UPORABLJAJO KOT HRANA ALI KOT SUROVINA ZA PRIPRAVO HRANE (npr. se ne uporabljajo v kozemtične namene). 

Furs se bo v postopkih nadzora usmerjal predvsem v pravilnost določanja namena uporabe teh izdelkov za obdobja PO izdaji tega pojasnila. 

Celotno pojasnilo Fursa najdete tu: 
​prehranska_dopolnila_in_stopnja_ddv_furs_6.6.2018.pdf

Vir: Furs 

ZDDPO-2:
V kolikor so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se lahko s tem povezani odhodki, obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena [1] v povezavi z 12. členom ZDDPO-2 [2].
Če ukrepi izvajanja promocije zdravja, ne upoštevajo zgoraj omenjenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, v kolikor so obdavčeni z dohodnino.

Odhodki delodajalca nastali z ukrepi za izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, ki se ne izvajajo na delovnem mestu med delovnim časom in ne izhajajo iz zdravstvenih tveganj neposredno povezanih z opravljanjem dela, praviloma ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po 29. členu ZDDPO-2, razen če je tak konkretni ukrep neposredno predpisan z zakonom.

[1] Pripoznani so tisti odhodki, ki so potrebni za pripoznavanje prihodkov. Odhodki, ki pa niso potrebni za priznavanje odhodkov pa so naslednji: a) niso niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; b) imajo značaj privatnosti; c) niso skladni z običajno poslovno prakso

[2] 12. člen govori o davčni osnovi in njenih omejitvah (davčno priznani prihodki in davčno priznani odhodki)

Nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov (po 4. odstavku 74. člena ZdavP-2) potrebno razlikovati davčne optimizacije, ki je dopustna.

Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča državni prihodek države.

V kolikor davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojnih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarksmeu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti, pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu 4. odstavka 74. člena ZdavP-2.

Davčna optimizacija je dopustna.

Vir: povzetek sodbe X Ips 196/2013 

FURS  v postopkih davčnega nadzora ugotavlja, da davčni zavezanci v davčne obračune in davčne napovedi vključujejo tudi nakupe blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti ter jih neustrezno davčno obravnavajo.

Tako je bilo v preteklih letih v postopkih davčnega nadzora opaženo:
- neupravičeno zniževanje davčne osnove,
 - neupravičen odbitek DDV-ja ali pa prenizka osnova za obračun dohodnine
pri poslovnih subjektih, ki so nabavljali oblačila, obutev, luksuzne izdelke priznanih blagovnih znamk (kot npr. zlatnina, ure, torbice), turistične aranžmaje in podobno.

FURS tudi obvešča, da so analizirali podatke, pridobljene iz sistema davčnih blagajn,ali bi lahko pri določenih nakupih šlo za neupravičeno zniževanje davčne osnove pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oz. davka od dohodka iz dejavnosti, za neupravičen odbitek DDV-ja ali pa neustrezno dohodninsko obravnavo dohodkov fizičnih oseb. Iz analiziranih podatkov izhaja, da bi lahko nekatere izmed obravnavanih vrst blaga in storitev kupovali tudi v okviru dejavnosti.

Podrobnejše pojasnilo o davčni obravnavi nakupov blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti podjetja najdete na povezavi:

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/Naknadne_kontrole_s_podrocja_davkov/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Nakupi_blaga_in_storitev_za_neposlovno_rabo.pdf

Vir: FURS

V Uradnem listu RS, št. 45/16, je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati 28. 6. 2016.

Davčni zavezanci s sedežem izven Slovenije, identificirani za namene DDV v Sloveniji, ki želijo DDV od uvoza plačevati in izkazovati prek obračuna DDV, predhodno imenovati davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo DDV od uvoza. Ta davčni zastopnik mora predložiti pooblastilo prek eDavkov (kot lastni dokument, pod Subjekt se navede Pooblastilo – DDV od uvoza).
Dokler zastopanje ni urejeno, se DDV od uvoza ne more izkazovati prek obračuna DDV.

Več glede plačevanja DDV od uvoza in izkazovanju tega DDV prek obračuna DDV je navedeno v  Navodilu o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV, št. 13/2016.

​Vir: FURS

​Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost  - sprejete spremembe

​S sprejetimi dopolnitvami omenjenega Pravilnika računov niso dolžne izdajati nepridobitne organizacije in drugi davčni zavezanci, v kolikor dobave blaga in storitev opravijo fizičnim osebam in je vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu manjša ali enaka 5.000 EUR ter jih opravijo priložnostno.

Ur.l. št.:39/16; sprejeto dne: 2.6.2016, uporaba od 4.6.2016


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku 

V omenjenem pravilniku je bilo sprejeto da ni potrebno nakazati plačil na TRR v primeru dobitkov od iger na srečo, ki se po ZDoh-2 ne štejejo za dohodke. 
Davčni organ lahko dovoli obročno plačilo, če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. 

Ur.l. št.:40/16; sprejeto dne: 3.6.2016, uporaba od 7.6.2016