 Furs želi obvestiti zavezance na napake, ki se pojavljalo pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov.
Predlaganje REK obrazcev: REK obrazec se odda najkasneje na dan izplačila dohodka, kasnejša predložitev REK obrazca pomeni kršitev, razen, če je zavezanec pridobil odobritev davčnega organa za prepozno predložitev. Plačila po (ne)predloženih REK obrazcih Plačilo zneska po REK obrazcu na dan izplačila dohodka ne pomeni poravnavo te obveznosti, če se REK obrazec ne predloži. Na primer, če se po plačilu, ki je bil namenjen REK obrazcu, ki pa ni bil oddan, oddan drugi obračun na isti vrsti davka, bo plačilo zaprlo drug vložen obračun. Po vložitvi manjkajočega REK obrazca z zamudo ob pogoju, da so bili na isti vrsti davka vloženi drugi obračuni s kasnejšo zapadlostjo, se bodo za zapiranja tega obračuna porabila zadnja prejeta plačila, kar bo pripeljalo do zamude pri plačilu in obračuna zamudnih obresti. Obračun za zamudne obresti se torej ne izvede zaradi prepozno vloženega REK obrazca, ampak zato, ker so bila za njegovo zapiranje uporabljena kasnejša prejeta plačila na tej vrsti davka. V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust.
V davčno osnovo se tako, od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019. Pri določanju zneska, se upošteva znesek povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS. Z novim štirinajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 je določena možnost, da če zavezanec ne želi, da se mu ob izplačilu regresa pri izračunu akontacije dohodnine upošteva izvzem dohodka do 100 % PP iz davčne osnove, o tem obvesti delodajalca. V tem primeru delodajalec ob izplačilu regresa akontacijo dohodnine izračuna, odtegne in plača od celotnega izplačanega regresa. Osebe, ki lahko opravljajo kratkotrajno delo (v skladu s 17. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno):
Omejitve, dolžnosti in plačila: Kratkotrajno delo je omejeno na 40 ur mesečno, za katero se ne prejema plačila. Delodajalec je dolžan plačati prispevek iz naslova poškodb ali poklicnih bolezni. Plačilo prispevka se plača na FURS s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec, vrsta dohodka 1509 – plačilo prispevka za ZZ) preko sistema eDavki, do 15. v mesecu za pretekli mesec. Omenjeni zakon ureja:
Vir: URL RS, št. 63/16 S 1. oktobrom 2016 prihaja nova uvedba: elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač preko sistema e-Vem.
S 1.10.2016 se bodo refundacijski zahtevki za nadomestila lahko vlagali elektronsko preko državnega informacijskega sistema e-VEM: http://evem.gov.si. Elektronsko vlaganje zahtevkov preko e-VEM bo prostovoljno, torej bo le ena izmed možnosti in bodo vlagatelji zahtevkov lahko izbirali, ali bodo koristili e-VEM, ali pa bodo zahtevke na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) še nadalje vlagali v fizični obliki po pošti. Prek e-VEM bo zaenkrat omogočeno le vlaganje refundacijskih zahtevkov – torej zahtevkov za izplačilo nadomestila za zaposlene pri delodajalcu, ne pa tudi za samostojne zavezance same (to pomeni, da bo lahko samostojni podjetnik vložil refundacijski zahtevek le za svoje zaposlene delavce, če pa je bil sam v »bolniškem staležu«, pa bo moral enako, kot je to sedaj, poslati na ZZZS »bolniški list«, ki ga na hrbtni strani izpolni FURS). Refundacijski zahtevki se bodo lahko vlagali preko sistema e-VEM, torej z neposrednim vnosom podatkov v elektronski obrazec na spletnem portalu e-VEM, ali preko spletnega vmesnika za nadomestila, ki omogoča prenos podatkov iz uporabnikovega sistema plač na Zahtevek za refundacijo in njegovo pošiljanje preko e-VEM na ZZZS. Vmesnik za nadomestila bo na voljo po 1.10.2016. Informacije o spletnem vmesniku pa so že na voljo na naslovu:http://evem.gov.si/info/vmesnik-nadomestila. Na točkah VEM se zahtevki ne bodo mogli vlagati. Na točki VEM si bo uporabnik lahko uredil pooblastilo za vlaganje zahtevkov prek portala e-VEM. Pooblastilo bo lahko neposredno v sistem e-VEM vložil tudi zastopnik poslovnega subjekta, če ima digitalno potrdilo. Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (UL RS 49/16), ki velja od 8.7.2016, je povečal regres za letni dopust za leto 2016 z 900 EUR na 930 EUR. Delodajalci, ki so regres že izplačali, morajo morebitno razliko izplačati do 31. 8. 2016. Povečanje regresa pa ne velja za delavce, ki so upravičeni le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta.
Višina povračil stroškov prehrane med delom in službenih potovanj v dejavnosti trgovine Slovenije (UL RS 49/16), ki velja od 1.7.2016: Zaradi znižanja povprečne inflacije za –0,5 % v obdobju januar–junij 2016 v primerjavi z obdobjem januar–junij 2015 se s 1. 7. 2016 znižajo povračila stroškov prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji. Od 1. 7. 2016 dalje znašajo Prehrana med delom: 4,23 EUR Službena potovanja: 6–8 ur 6,11 EUR 8–12 ur 8,73 EUR nad 12 ur 17,22 EUR Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (UL RS 49/16), objavljeno 8.7.2016 Komisija za razlago je določila, da se dnevnica za službeno potovanje v državi določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Vir: Uradni list RS |