|
Pri normiranih s.p. s 1.1.2025 veljajo novosti oz. spremembe:
1. Znižanje prihodkovnih mej: Za samostojne podjetnike bo meja za priznanje normiranih odhodkov znižana s sedanjih 100 tisoč evrov na 60 tisoč evrov ( normiranec, ki je sedaj imel prihodke 100.000 eur je imel priznanih 80% prihodkov, sedaj pa bo po novem priznanih 80% normiranih odhodkov največ do višine 60.000 eur prihodkov. To pomeni, da bi normirani s.p. ( polni ) pri 100.000 eur v letu 2025 plačal še enkrat višji davek ( davek iz 4% poskoči na 8%). Pri popoldanskih s.p. pa se prav tako prag normiranih prihodkov znižuje od dosedanjih 50.000 eur na 30.000 eur (do 12.500 eur prihodkov je priznanih 80% normiranih odhodkov ter do 30.000 eur 40% normiranih odhodkov ( prej bilo 50.000 eur). 2. Izstopni pogoji: Zavezanec mora izstopiti iz sistema normiranih stroškov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega:
Prehodno obdobje: V letu 2025 bodo veljali obstoječi pogoji. V letu 2026 bodo morali iz sistema izstopiti tisti, ki bodo v letu 2025 presegli nove meje prihodkov. V prehodnem razdobju velja poseben režim in sicer v letu 2025 veljajo pretekli pogoji, da povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 ne presega 150.000 eurov. V letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. To pomeni, da polno normirani s.p. v letu 2026 izstopi iz sistema, če preseže 60.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu 2025 in popoldanski s.p. če preseže 30.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu 2025. Ukinitev normiranih d.o.o.: Od 1. 1. 2025 dalje d.o.o. ne bo mogel več ugotavljati davčne osnove po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. NOVOST, ki velja že od 1.1.2025: Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi  Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2022, je 1.074,43 EUR.
Vir: UL RS 5/22, veljavno z dnem 13.1.2022 Dne 29. 12. 2021 je bil v Uradnem listu RS, št. 206/2021 objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), ki je začel veljati 30. 12. 2021. ZDUPŠOP v 21. členu podaljšuje veljavnost 31. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZDUOP), zato lahko delavci pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni uveljavijo do 28. 2. 2022 (po ZDUOP je ta pravica veljala od 5. 2. 2021 do 31. 12. 2021).
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec mora o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti, ter v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS delodajalcu refundira izplačano nadomestilo v breme Proračuna Republike Slovenije. Delodajalci lahko zahtevke za refundacijo vložijo v elektronski obliki najpozneje do 31. 5. 2022. Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB - spremembe, ki bodo pričele veljati od 1.1.2022
Zakon vsebuje spremembe določb glede koriščenja davčnih olajšav in priznavanja odhodkov. Od 1.1.2022 dalje se bodo stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oz. drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, priznali v višini 60 % stroškov. Spremenjene bodo tudi določbe glede olajšav za zaposlovanje ter donacije. Dodane pa bodo določbe glede olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Spremenjene bodo tudi določbe glede hibridnih neskladij. Predlog Zakona o davčnem postopku S predlogom zakona se veljavna ureditev davčnega postopka dopolnjuje v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. Cilj predloga zakona je zagotoviti transparentno, učinkovito in pravilno izvajanje v praksi, utrditi pravno varnost in predvidljivost, pri izpolnjevanju obveznosti zavezancem za davek odpraviti administrativna bremena in z njimi povezane stroške ter zagotoviti odločanje v predpisanem roku. Zako o davku od virutlanih valut še ni sprejet, v kolikor bo, pa se bo pričel uporabljati od 1.1.2022.
Namen omenjenega zakona je, da se področje virtualnih valut uredi v davčni zakonodaji. Trenutno je davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami (trgovanje in rudarjenje virtualnih valut) urejeno z obstoječimi davčnimi pravili in podrobno pojasnjeno s pojasnilom Fursa. Cilj predloga Zakona o davku od unovčenih virtualnih valut je uvedba obveznosti plačevanja davka od vrednosti unovčenih virtualnih valut ter zagotovitev javnofinančnih prihodkov iz naslova take obdavčitve. S predlaganim zakonom naj bi se spodbujalo prostovoljno in enostavno plačevanje davkov. Zavezanec za davek je fizična oseba, ki je rezident Republike Slovenije po zakonu, ki ureja dohodnino in ki opravi unovčenje virtualne valute. Zakon se ne uporablja za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto izkazano med sredstvi dejavnosti, ki jo opravljajo. Davek naj bi se plačeval od od vrednosti unovčenih virtualnih valut, ki so doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za virtualno valuto po omenjenem zakonu se šteje virtualna valuta, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja. Za unovčenje virtualne valute naj bi se štelo: a) menjava virtualne valute v fiat valuto, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja, ki je nakazana na plačilni račun zavezanca za davek. b) nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto. Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je opravljeno unovčenje virtualne valute. V kolikor pa skupen zensek unovčenja virtualne valute v koledarskem letu ne presega 15.000 eur, davčna obveznost ne nastane. Stopnja davka bi znašala 10 % od davčne osnove. V zakonu pa je opredljena tudi alternativna možnost obdavčiteve. V kolikor imate dileme, vprašanja glede pripoznanja ali plačila kriptovalut smo na voljo za vas : [email protected] Glede na popularnost virtualnih valut želi Furs zakonsko urediti, poenostaviti področje virtualnih valut.
Zavezanci naj bi imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve in sicer:
2. Glede na ustvarjeni dobiček. Primer: Fizična oseba je decembra 2018 kupila 1 BTC po ceni 3.000 evrov. Danes je ta BTC prodala oziroma unovčila v vrednosti 40.000 evrov:
Ponazorjen je primer preprostega izračuna davka v primeru nakupa enega bitcoina (BTC) v letu 2018 in unovčenju v teh dneh in to za oba predvidena načina obdavčitve. Vir: https://www.gov.si/novice/2021-08-31-dopolnjen-predlog-obdavcitve-virtualnih-valut/  Furs želi obvestiti zavezance na napake, ki se pojavljalo pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov.
Predlaganje REK obrazcev: REK obrazec se odda najkasneje na dan izplačila dohodka, kasnejša predložitev REK obrazca pomeni kršitev, razen, če je zavezanec pridobil odobritev davčnega organa za prepozno predložitev. Plačila po (ne)predloženih REK obrazcih Plačilo zneska po REK obrazcu na dan izplačila dohodka ne pomeni poravnavo te obveznosti, če se REK obrazec ne predloži. Na primer, če se po plačilu, ki je bil namenjen REK obrazcu, ki pa ni bil oddan, oddan drugi obračun na isti vrsti davka, bo plačilo zaprlo drug vložen obračun. Po vložitvi manjkajočega REK obrazca z zamudo ob pogoju, da so bili na isti vrsti davka vloženi drugi obračuni s kasnejšo zapadlostjo, se bodo za zapiranja tega obračuna porabila zadnja prejeta plačila, kar bo pripeljalo do zamude pri plačilu in obračuna zamudnih obresti. Obračun za zamudne obresti se torej ne izvede zaradi prepozno vloženega REK obrazca, ampak zato, ker so bila za njegovo zapiranje uporabljena kasnejša prejeta plačila na tej vrsti davka. Novela zakona vsebuje spremembe določb glede stopnje DDV. Po novem se bo DDV obračunal po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev, ki so navedene v novi prilogi IV. Nižja stopnja DDV se bo uporabljala za dobave, vključno s knjižnično izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami). Spremembe se začnejo uporabljati od 1. januarja 2020.  V postopkih davčnega nadzora Furs že nekaj časa uveljavlja stališče, da je uveljavljanje pravic iz naslova DDV (odbitek vstopnega DDV, zahtevek za vračilo DDV, oprostitev obračuna DDV) na podlagi goljufije nezakonito, v kolikor je davčni zavezanec, ki jih uveljavlja, vedel ali bi na podlagi objektivnih okoliščin moral vedeti, da sodeluje v transakciji, ki je del utaje DDV. Zavezancem je s tem naloženo, da sami dokazujejo nasprotno. V Fursovi spletni publikaciji poslovanje_z_neplacujocimi_gospodarskimi_subjekti_in_odgovornost_gospodarskih_subjektov_za_placilo_utajenih_davcnih_obveznosti.docx (1. izdaja, oktober 2019), so podrobneje opredeljeni indikatorji, ki kažejo na utajo DDV. Prav tako so natančno opisane preveritve, ki bi jih zavezanec moral narediti, da njegova transakcija ni del utaje DDV. Katalog obveznih preverjanj je zelo širok, zavezanci pa morajo od primera do primera glede na vsakokratne okoliščine zagotavljati dovolj širok nabor dokazov, da niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, da sodelujejo v davčni utaji.  Pri obračunavanju DDV ob izdaji vrednostnega bona je potrebno vedeti ali gre za eno namenske ali večnamenske vrednostne bone.
a) Večnamenski bon V kolikor davčni zavezanec izda račun za darilni bon na določeno vrednost, pri tem pa še ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se omenjena transakcija šteje kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V tem primeru gre za večnamenski bon in se po DDV zakonodaji ne šteje kot da gre za račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev zato tak račun tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane šele takrat, ko izdajatelj darilnega bona opravi dobavo blaga ali storitve (imetnik darilnega bona plača blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe). Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga ali storitve, plačano z večnamenskim bonom, mora za opravljeno dobavo izdati račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, tak račun je tudi predmet davčnega potrjevanja računov. |