 ZDDPO-2:
V kolikor so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se lahko s tem povezani odhodki, obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena [1] v povezavi z 12. členom ZDDPO-2 [2]. Če ukrepi izvajanja promocije zdravja, ne upoštevajo zgoraj omenjenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, v kolikor so obdavčeni z dohodnino. Odhodki delodajalca nastali z ukrepi za izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, ki se ne izvajajo na delovnem mestu med delovnim časom in ne izhajajo iz zdravstvenih tveganj neposredno povezanih z opravljanjem dela, praviloma ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po 29. členu ZDDPO-2, razen če je tak konkretni ukrep neposredno predpisan z zakonom. [1] Pripoznani so tisti odhodki, ki so potrebni za pripoznavanje prihodkov. Odhodki, ki pa niso potrebni za priznavanje odhodkov pa so naslednji: a) niso niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; b) imajo značaj privatnosti; c) niso skladni z običajno poslovno prakso [2] 12. člen govori o davčni osnovi in njenih omejitvah (davčno priznani prihodki in davčno priznani odhodki) Nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov (po 4. odstavku 74. člena ZdavP-2) potrebno razlikovati davčne optimizacije, ki je dopustna.
Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča državni prihodek države. V kolikor davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojnih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarksmeu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti, pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu 4. odstavka 74. člena ZdavP-2. Davčna optimizacija je dopustna. Vir: povzetek sodbe X Ips 196/2013 FURS v postopkih davčnega nadzora ugotavlja, da davčni zavezanci v davčne obračune in davčne napovedi vključujejo tudi nakupe blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti ter jih neustrezno davčno obravnavajo.
Tako je bilo v preteklih letih v postopkih davčnega nadzora opaženo: - neupravičeno zniževanje davčne osnove, - neupravičen odbitek DDV-ja ali pa prenizka osnova za obračun dohodnine pri poslovnih subjektih, ki so nabavljali oblačila, obutev, luksuzne izdelke priznanih blagovnih znamk (kot npr. zlatnina, ure, torbice), turistične aranžmaje in podobno. FURS tudi obvešča, da so analizirali podatke, pridobljene iz sistema davčnih blagajn,ali bi lahko pri določenih nakupih šlo za neupravičeno zniževanje davčne osnove pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oz. davka od dohodka iz dejavnosti, za neupravičen odbitek DDV-ja ali pa neustrezno dohodninsko obravnavo dohodkov fizičnih oseb. Iz analiziranih podatkov izhaja, da bi lahko nekatere izmed obravnavanih vrst blaga in storitev kupovali tudi v okviru dejavnosti. Podrobnejše pojasnilo o davčni obravnavi nakupov blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti podjetja najdete na povezavi: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/Naknadne_kontrole_s_podrocja_davkov/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Nakupi_blaga_in_storitev_za_neposlovno_rabo.pdf Vir: FURS Na kratko o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
1. Rezidentstvo Pri ugotavljanju rezidentskega statusa je upeljana novejša sodna praksa, kar pomeni, da davčni organ pri presoji rezidentstva fizične osebe, svojo odločitev utemeljuje le na podlagi določb nacionalne zakonodaje in ne na podlagi določb mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, niti v primerih, ko zavezanec izkazuje hkratno rezidentstvo tuje države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo. 2 . Oprostitev plačila dohodnine za pravično zadoščenje Zagotavlja se izjema od plačila dohodnine za pravilno zadoščenje (razen v delu, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek), ki je izplačano zaradi začetka postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice na podlagi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. 3. Sprememba glede obdavčitve dohodkov nerezidentov Razveljavljena je bila Direktiva (2003/48/ES) o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Razveljavljena direktiva prične učinkovati od 1.1.2016, za Avstrijo pa se še vedno uporablja do 31.12.2016. 4. Spremembe pri bonitetah Po novem, spremenjenem Zakonu se za boniteto ne bodo štela izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Gre predvsem za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja, dobrega počutja, zdravega življenjskega sloga in podobno. Povišuje se tudi znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delavcu ne zagotavlja redno in pogosto, iz višine 13 eur na 15 eur. Vlada je na seji z dne 8.9.2016 sprejela ukrepe davčnega prestrukturiranja, katerega osnovni namen je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela z razbremenitvijo visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih, ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti, ustvarjeni v podjetjih.
Posledično naj bi se s tem ukrepom zagotovilo:
Namen predlaganih sprememb pa je tudi uskladitev obdavčenja dohodkov iz osnovne kmetijske in iz osnovne gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Prav tako je pomembna uvedba določenih administrativnih poenostavitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti za majhne obsege prve stopnje predelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Furs je na svoji spletni strani objavil brošuro, namenjeno fizičnim osebam, ki se ukvarjajo oz. se nameravajo ukvarjati s sobodajalstvom. To pomeni, kadar omenjeno dejavnost opravljalo le začasno (skupno NE VEČ kot 5 mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisani v Poslovni register Slovenije.
V brošuri so predstavljena: - potrebna dovoljenja in soglasja za opravljanje te dejavnosti, - obveznost vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma v davčni register, - davčne obveznosti sobodajalca, - obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost ter - obveznosti po drugih nedavčnih predpisih. Brošura za sobodajalce: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Brosura_za_sobodajalce_-_fizicne_osebe.pdf Višina bonitete se določi na podlagi primerljive tržne cene. V primeru, da primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se višina bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalci v zvezi z zagotavljanjem bonitete.
Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete. 1. BONITETA ZA UPORABO VOZILA Če delodajalec zagotovi delavcu avtomobil, ki ga uporablja v privatne namene, se (ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na kakšen način je delodajalec vozilo pridobil) v davčno osnovo delavca všteva 1,5% nabavne vrednosti avtomobila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost avtomobila se všteva tudi davek na dodano vrednost (DDV). Nabavna vrednost vozila (NV), ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, V petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka 10%. Če delavec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji. |