 DAVČNA OBRAVNAVA
Davčna zakonodaja zaenkrat ne opredeljuje posebnih določb, ki urejajo davčno ureditev poslovanja z virtualnimi valutami. Davčna obravnava dohodka, doseženega pri takem trgovanju/poslovanju ali v taki obliki, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tako je potrebno ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre (dohodek iz kreiranja bitcoinov, iz kupovanja in prodajanja bitcoiov, izplačilo drugega dohodka v bitcoinih). 1)Po zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je potrebo ločiti 2 situaciji in sicer: A) Dohodek dosega fizična oseba Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem bitcoinov, se ne plača dohodnina. Dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki bitcoinov pri kreiranju oz. rudarjenju se obdavči kot drugi dohodke v skladi s 105. členom ZDoh-2. Višina dohodka v evrih se upošteva vrednost Bitcoina v evrih v času, ko je dohodke prejet. RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA
Računovodski standardi (SRS – slovenski računovodski standardi ali MSRP – mednarodni standardi računovodskega poročanja) posebej ne opredeljujejo poslovnih dogodkov, povezanih s kriptovalutami. Sami MSPR-ji so sicer podrobnejši, zato lahko pri računovodski obravnavi izhajamo iz slendjih. Sama računovodska obravnava oz. pripoznavanje kriptovalut je odvisna od namena njihove pridobitve. Računovodsko gledano, gre za opravljanje storitev v primeru:
Prihodnjič pa še zapis o davčni obravnavi kriptovalut....  SVET KRIPTOVALUT (UVOD)
Kaj pravzaprav so kriptovalute? Kriptovalute so digitalni oz. virtualni denar, ki fizično pravzaprav ne obstoja. Zavarovane so z močno kriptologijo in so zapisi, ki so vodeni v decentraliziranih podatkovnih bazah. Ustvarjajo se s procesom rudarjenja, tehnologija, ki skrbi za obstanek kriptovalute pa se imenuje tehnologija veriženja blokov oz. »Blockhain«. Rudarjenje je postopek, v katerem računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi procesirajo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Za rudarjenje je potrebno imeti ustrezno strojno in programsko opremo. Tehnologija verige blokov (angl. »Blockhain«) temelji na porazdelitvi dela potrjevanja transakcij – to delo opravljajo številni računalniki, povezani v omrežje, ki skrbijo, da se lahko kriptovalute prenakažejo iz ene denarnice v drugo. Nova nakazila pa se potrdijo tako, da jih rudarji vključijo v nov blok skupaj z matematičnim dokazom opravljenega dela. Tovrsten dokaz dela je izredno težko ustvariti, saj je to edini način preskušanje milijard izračunov na sekundo. To posledično zagotavlja, da rudarji opravijo te izračune, preden omrežje sprejme njihove bloke in predno si lahko izplačajo nagrade. Ko vse več ljudi rudari, omrežje samodejno povečuje zahtevano težavnost dela za tvorbo novih blokov – posledica pa je, da je rudarjenje zato tekmovalen posel, kjer noben posamezen rudar ne more sam odločati o tem, kaj se vključi v verigo blokov.  Odbor za finančno stabilnost opozarja uporabnike virtualnih oblik, ki se uporabljajo zlasti kot oblike naložbenega sredstva, na tveganja, ki so jim izpostavljeni, če virtualne valute kupujejo, hranijo ali vlagajo vanje.
Virtualne valute in med njimi tudi kripto valute, (najbolj znan je Bitcoin), so, po poročanju Odbora za finančno stabilnost, oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ. Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi nihanja cen virtualnih valut pa je omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave. Menjalne platforme, ki v Sloveniji omogočajo nakup virtualnih valut, hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Prav tako pa niso sistemsko regulirani in nadzorovani izdaja žetonov in zbiranje sredstev z izdajo žetonov (angl. intial coin offering ali ICO). Odbor za finančno stabilnost opozarja, da se morajo vlagatelji v virtualne valute in druge oblike žetonov, ki so predmet ICO, zavedati tovrstnega investiranja in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem. Odbor tudi opozarja vlagatelje, da je priporočljivo, da sredstva vložijo v obsegu, ki za njih ne predstavljajo prevelike izpostavljenosti. Vir: Ministrstvo za finance |