Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (UL RS 49/16), ki velja od 8.7.2016, je povečal regres za letni dopust za leto 2016 z 900 EUR na 930 EUR. Delodajalci, ki so regres že izplačali, morajo morebitno razliko izplačati do 31. 8. 2016. Povečanje regresa pa ne velja za delavce, ki so upravičeni le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta.
Višina povračil stroškov prehrane med delom in službenih potovanj v dejavnosti trgovine Slovenije (UL RS 49/16), ki velja od 1.7.2016: Zaradi znižanja povprečne inflacije za –0,5 % v obdobju januar–junij 2016 v primerjavi z obdobjem januar–junij 2015 se s 1. 7. 2016 znižajo povračila stroškov prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji. Od 1. 7. 2016 dalje znašajo Prehrana med delom: 4,23 EUR Službena potovanja: 6–8 ur 6,11 EUR 8–12 ur 8,73 EUR nad 12 ur 17,22 EUR Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (UL RS 49/16), objavljeno 8.7.2016 Komisija za razlago je določila, da se dnevnica za službeno potovanje v državi določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Vir: Uradni list RS Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev ZGD-1. Predlog sprememb bo v javni obravnavi do 15.7.2016.
V predlog ZGD-1 J so prenesene zgolj obvezne določbe glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin. S tem se določi obveznost za velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je večje od 500, da v poslovnem poročilu priložijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Izjava o nefinančnem poslovanju se nanaša na preteklo obdobje poslovanja in vsebuje: - podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, - spoštovanju človekovih pravic ter - zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Dopolnjuje se tudi določba 15. člena ZGD-1, ki ureja uporabo imena »Slovenija«. S predlagano spremembo se v skladu z nomotehničnimi smernicami podrobneje uredita diskrecijska pravica Vlade RS, ki odloča o uporabi imena »Slovenija« ter preklic dovoljenja. V zvezi z obvezno uporabo slovenskega jezika v družbah se z novelo vzpostavlja prejšnje stanje – Inšpektorat RS za delo izvaja nadzor nad to določbo, hkrati pa je ponovno določen tudi prekršek za kršitev te določbe. V okviru druge faze implementacije Direktive 2012/17/EU o povezovanju centralnih in trgovinskih registrov, ter registrov družb, je potrebno v ZGD-1 v poglavje o čezmejnih združitvah prenesti 13. člen Direktive 2005/56/ES, ki določa obveznost registra, ki nastane s čezmejno združitvijo, da prek sistema povezovanja registrov uradno obvesti registre družb, udeležene v čezmejni združitvi, o začetku veljavnosti čezmejne združitve. Z namenom preprečevanja uporabe besed v firmi, ki utegnejo spraviti v zmoto glede vrste in obsega poslovanja, ter zamenjave druge osebe ali kršitve pravic drugih oseb, se na novo določi prekršek za uporabo imena firme, ki je v nasprotju s 13. členom ZGD-1. Vir: MF V Uradnem listu RS, št. 45/16, je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati 28. 6. 2016.
Davčni zavezanci s sedežem izven Slovenije, identificirani za namene DDV v Sloveniji, ki želijo DDV od uvoza plačevati in izkazovati prek obračuna DDV, predhodno imenovati davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo DDV od uvoza. Ta davčni zastopnik mora predložiti pooblastilo prek eDavkov (kot lastni dokument, pod Subjekt se navede Pooblastilo – DDV od uvoza). Dokler zastopanje ni urejeno, se DDV od uvoza ne more izkazovati prek obračuna DDV. Več glede plačevanja DDV od uvoza in izkazovanju tega DDV prek obračuna DDV je navedeno v Navodilu o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV, št. 13/2016. Vir: FURS Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - sprejete spremembe
S sprejetimi dopolnitvami omenjenega Pravilnika računov niso dolžne izdajati nepridobitne organizacije in drugi davčni zavezanci, v kolikor dobave blaga in storitev opravijo fizičnim osebam in je vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu manjša ali enaka 5.000 EUR ter jih opravijo priložnostno. Ur.l. št.:39/16; sprejeto dne: 2.6.2016, uporaba od 4.6.2016 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku V omenjenem pravilniku je bilo sprejeto da ni potrebno nakazati plačil na TRR v primeru dobitkov od iger na srečo, ki se po ZDoh-2 ne štejejo za dohodke. Davčni organ lahko dovoli obročno plačilo, če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Ur.l. št.:40/16; sprejeto dne: 3.6.2016, uporaba od 7.6.2016 V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) so k reviziji zavezane srednje in velike družbe. Družbe zavezane k reviziji so tiste, ki v dveh zaporednih poslovnih letih presegajo vsaj 2 od naslednjih kriterijev:
1. Povprečno število zaposlenih presega 50. 2. Čisti prihodki od prodaje presegajo 8 mio EUR 3. Vrednost aktive presega 4 mio EUR. V vsakem primeru pa spadajo med velike družbe: družbe, ki so v javnem interesu, družbe ki trgujejo na trgu vrednostnih papirjev ter družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila. Po ZGD-1 pa so mikro in majhne družbe razvrščene po naslednjih kriterijih: (izpolnjevati morajo vsaj 2 kriterija od treh 2 zaporedni poslovni leti) Mikro družba 1. Povprečno število zaposlenih ne presega 10. 2. Čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 EUR 3. Vrednost aktive ne presega 350.000 EUR.Majhna družba : 1. Povprečno število zaposlenih ne presega 50. 2. Čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8 mio EUR 3. Vrednost aktive ne presega 4.mio EUR. Vir: ZGD-1 Načela ki se uporabljajo v davčnem postopku so:
1) Načelo zakonitosti v davčnih zadevah Davčni organ odloča v davčnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, zakonov in splošnih aktov po tem zakonu, zakonu, ki ureja finančno upravo ali zakonu o obdavčenju. Davčni organ pri obravnavi zavezancev za davek postopa nepristransko. V zadevah, v katerih davčni organ odloča po prostem preudarku, mora odločiti v skladu z namenom, zaradi katerega je prosti preudarek dan, in obsegom prostega preudarka, kot ga določa zakon. 2) Načelo materialne resnice v davčnih zadevah Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju. Furs je na svoji spletni strani objavil brošuro, namenjeno fizičnim osebam, ki se ukvarjajo oz. se nameravajo ukvarjati s sobodajalstvom. To pomeni, kadar omenjeno dejavnost opravljalo le začasno (skupno NE VEČ kot 5 mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisani v Poslovni register Slovenije.
V brošuri so predstavljena: - potrebna dovoljenja in soglasja za opravljanje te dejavnosti, - obveznost vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma v davčni register, - davčne obveznosti sobodajalca, - obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost ter - obveznosti po drugih nedavčnih predpisih. Brošura za sobodajalce: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Brosura_za_sobodajalce_-_fizicne_osebe.pdf Višina bonitete se določi na podlagi primerljive tržne cene. V primeru, da primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se višina bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalci v zvezi z zagotavljanjem bonitete.
Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete. 1. BONITETA ZA UPORABO VOZILA Če delodajalec zagotovi delavcu avtomobil, ki ga uporablja v privatne namene, se (ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na kakšen način je delodajalec vozilo pridobil) v davčno osnovo delavca všteva 1,5% nabavne vrednosti avtomobila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost avtomobila se všteva tudi davek na dodano vrednost (DDV). Nabavna vrednost vozila (NV), ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, V petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka 10%. Če delavec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji. V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS) 30 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dovoljeno enostavno knjigovodstvo. Podjetnikov poslovni izid predstavlja razliko med prihodki in odhodki in je podjetnikov dohodek, ali negativni čisti poslovni izid, v kolikor so odhodki višji od prihodkov. Podjetnik sprejema poslovne odločitve s sklepi, ki se hranijo še 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep mora biti označen z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi. Poslovne knjige in poročila morajo biti dostopne na sedežu podjetnika. Če podjetnikove knjige vodi druga pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost, se lahko poslovne knjige hranijo tudi pri njej. Podjetnik med sredstvi izkazuje tudi stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva. Podjetnik lahko prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva med svoje premoženje od dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Podjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi podatki o pretokih med svojim podjetjem in gospodinjstvom, podjetnik razkriva v okviru skupine podjetnikovega kapitala. Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika, ki se lahko spreminja dnevno zaradi pritoka ali odtoka denarnih sredstev v gospodinjstvo. Podjetnik ni v delovnem razmerju, zato zanj tudi ni kolektivne pogodbe, ki opredeljuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Podjetja lastnikom, bodisi pravnim ali fizičnim osebam v praksi pogosto izplačujejo posojila. Posojilo dano s strani podjetja, sicer ni obdavčeno, vendar je to nasprotno, če lastniki posojila podjetju ne vrnejo.
Definicija prikritega izplačila dobička V skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 se za prikrito izplačilo dobička šteje vsako nadomestilo, ki ga pravna oseba (izplačevalec) zagotovi povezani osebi sem sodijo predvsem:
Povezana oseba je oseba, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru podjetja ali pa obvladuje podjetje na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Prikrito izplačilo dobička obravnava vse premoženjske koristi, ki jih delničar, družbenik, član ali lastnik pravne osebe prejme na prikrit način od pravne osebe na podlagi: imetništva delnic, poslovnih deležev ali drugih lastniških upravičenj v pravni osebi v denarni in nedenarni obliki. Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitev pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec (npr. nakupna, prodajna, posojilna, licenčna, storitvena pogodba). |
Arhiv novic
January 2022
Kategorije
All
Koristne povezave
AJPES
FURS E-davki E-VEM E-UPRAVA ZZZS ZPIZ Slovenski inštitut za revizijo-SIR Zveza računovodij finančnikov in revizorjev Slovenije - Zveza RFR Banka Slovenije Pravno informacijski sistem RS Uradni list Slovenije Sodna praksa Ministrstvo za finance Davčni predpisi Statistični Urad RS Računsko sodišče Evropsko računsko sodišče Portal evropske unije Sodišče e-portal Evropska centralna banka ECB VIES Tečajna lista Banke Slovenije EURIBOR |
Naša spletna stran omejeno uporablja tehnologijo piškotkov za spremljanje obiskanosti spletnega mesta (Google Analytics in platforma Weebly). Na vaš računalnik se ob obisku spletne strani namesti piškotek (datoteka z informacijami), ki omogoča, da spletna stran sledi vaši izbiri in aktivnostim med obiskom spletne strani. S tem omogočamo enostavnost in hitrost spletne strani. Ne prenašamo nobenih osebnih podatkov ali podatkov o vašem računalniku. Če ne želite prejemati piškotkov, lahko to spremenite v nastavitvah vašega brskalnika. Več informacij
© 2022 AC TAX d.o.o. | Vse pravice pridržane.
|