V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) so k reviziji zavezane srednje in velike družbe. Družbe zavezane k reviziji so tiste, ki v dveh zaporednih poslovnih letih presegajo vsaj 2 od naslednjih kriterijev: 

1. Povprečno število zaposlenih presega 50.
2. Čisti prihodki od prodaje presegajo 8 mio EUR
3. Vrednost aktive presega 4 mio EUR.

V vsakem primeru pa spadajo med velike družbe: družbe, ki so v javnem interesu, družbe ki trgujejo na trgu vrednostnih papirjev ter družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila. 

Po ZGD-1 pa so mikro in majhne družbe razvrščene po naslednjih kriterijih: (izpolnjevati morajo vsaj 2 kriterija od treh 2 zaporedni poslovni leti) 

Vir: ZGD-1 

Načela ki se uporabljajo v davčnem postopku so: 
​
1) Načelo zakonitosti v davčnih zadevah
Davčni organ odloča v davčnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,zakonov in splošnih aktov po tem zakonu, zakonu, ki ureja finančno upravo ali zakonu o obdavčenju.Davčni organ pri obravnavi zavezancev za davek postopa nepristransko.
V zadevah, v katerih davčni organ odloča po prostem preudarku, mora odločiti v skladu z namenom, zaradi katerega je prosti preudarek dan, in obsegom prostega preudarka, kot ga določa zakon.
2) Načelo materialne resnice v davčnih zadevah
Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju.

3) Načelo sorazmernosti
Davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov.
Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov davčni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek ugodnejši, če se s tem doseže namen zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca za davek.
4) Načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči
Davčni zavezanci imajo pravico biti vnaprej seznanjeni s svojimi pravicami in neznosnostmi, ki izhajajo iz Zakona o davčnem postopku in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov.

5) Načelo tajnosti podatkov
Podatki zavezancev za davek se obravnavajo kot davčna tajnost v skladu z Zakonom o Davčnem postopku in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov.

6) Načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja
Zavezanec za davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na način ter v rokih, kot je določeno z zakonom ali akti na podlagi zakona

7) Načelo dolžnosti dajanja podatkov 
Davčnemu organu morajo davčni zavezanci dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka.
Pri vodenju davčnega postopka morajo davčni zavezanci sodelovati z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in korist zavezancev.
Zavezanci za davek morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

Vir: Zakon o davčnem postopku

Furs je na svoji spletni strani objavil brošuro, namenjeno fizičnim osebam, ki se ukvarjajo oz. se nameravajo ukvarjati s sobodajalstvom. To pomeni, kadar omenjeno dejavnost opravljalo le začasno (skupno NE VEČ kot 5 mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisani v Poslovni register Slovenije. 

V brošuri so predstavljena:
 -  potrebna dovoljenja in soglasja za opravljanje te dejavnosti,
 - obveznost vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma v davčni register,
 - davčne obveznosti sobodajalca,
 - obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost ter
 - obveznosti po drugih nedavčnih predpisih.

Brošura za sobodajalce:  http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Brosura_za_sobodajalce_-_fizicne_osebe.pdf

​

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je izdalo Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (URL RS št. 36/16). 

Ugotovi se razširjena veljavnost Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, sklenjene dne 19. 2. 2016, na vse delodajalce, ki opravljajo eno izmed sledečih dejavnosti kot glavno dejavnost:
-        55.100 – dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,
-        55.300 – dejavnost avtokampov, taborov,
-        79. – dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji                                              povezanih dejavnosti
-        92. 001 – dejavnost igralnic.

Z odločbo št. U-I-313/13  je ustavno sodišče presodilo, da je določanje davčne osnove z uporabo posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin protiustavno.

5. Člen ZDDD opredeljuje, da je osnova za davek vrednost podedovane ali v dar prejete nepremičnine 80% posplošenje tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin (v nadaljevanju ZMVN).

Ustavno sodišče je že z odločbo št. U-I-313/13 z dne 21.3.2014 ugotovilo, da je ZMVN v neskladju s 147. členom Ustave, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin.      

Do uskladitve zakonodaje s stališči Ustavnega sodišča se vnovič uporablja prehodna ureditev iz 23. člena ZDDD, ki za zagotavljanje davčne osnove v takih primerih predvideva odmerni postopek.  

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o davčnem postopku bo v javni obravnavi do 26. junija 2016.

Predlog prinaša kar nekaj novosti: 

1. Odprava administrativnih ovir za davčne zavezance 
FURS izda vsem zavezancem (zavarovancem): samozaposlenim osebam, družbenikom, kmetom, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ter ostalim prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanjem predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost.   

Zamik roka za plačilo davkov in prispevkov za 5 dni. Zamik velja tudi v drugih primerih plačila davkov z davčnim odtegljajem.

2. Dodatne možnosti za lažje poplačilo dolga 
Davčni organ bo lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih. 

3. Sistemska poenostavitev obrestovanja v vseh fazah neizpolnjevanja davčnih obveznosti na način, da se obrestna mera povišuje s fazo neizpolnjevanja obveznosti. 
Namen te novosti je, spodbuditi davčne zavezance k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, zato je podan predlog o spremembah višine obrestnih mer, pri čemer pa se bo upoštevala teža kršitve ter okoliščine ali je davčni zavezanec kršitev opravil sam ali pa je kršitev ugotovil davčni organ. V skladu s predlogom bi bile obrestne mere naslednje: 
 - za odlog ali obročno plačilo davka 2%, 
 - za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna na podlagi samoprijave 3%,
 - predložitev davčnega obračuna znotraj davčno inšpekcijskega nadzora 5%, 
 - po odločbi, ki jo izda davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru 7%, 
 - obrestna mera zamudnih obresti ostane nespremenjena, in sicer 9%. 

4. Davčni inšpekcijski nadzor 
 - Odpravlja se izdaja sklepa o razširitvi davčnega inšpekcijskega nadzora.
 - Črta se dolžnost davčnega organa, da že pred sestavo zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru davčnega zavezanca pisno seznani z rezultatom nadzora.   
 - Uvaja se nov inštitut : predložitev davčnega obračuna ali popravka davčnega obračuna znotraj davčnega inšpekcijskega nadzora, v kolikor mu bo to dovolil davčni organ. 

5. Davčna izvršba
 Razširile naj bi se omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu. 

6. Drugo
 - Davčni organ opravi pobot med preveč plačanimi in neplačanimi davki takoj, ko stečejo pogoji zanj.
 - Poenostavlja se način podpisovanja pravnih aktov, ki se izdajo v e-obliki ter nekatere druge spremembe, ki so povezane s plačnikom davka in davčne izvršbe na vrednostne papirje v povezavi s TARGET2 - Securites ter prenosa direktiv glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja. 

Davčni zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31.3.2016 in imajo doplačilo dohodnine se rok za plačilo izteče 2.6.2016.
​
Zavezanci, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine, se je rok iztekel 3. 5. 2016. Zneska jim ni potrebno poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev.

Po slovenskem računovodskem standardu (SRS) 33 je društvo mišljena kot organizacija, ki je ustanovljena v skladu z Zakonom o društvih,
Invalidska organizacija pa v skladu z Zakonom o društvih, ki ima po zakonu o invalidskih organizacijah status invalidske organizacije.

Letno računovodsko poročilo društva obsega: 
 - bilanco stanja s pojasnili, ki vsebuje tudi opis porabe čistega presežka prihodkov nad       odhodki preteklih obračunskih obdobij; 
 - izkaz poslovnega izida s pojasnili;
 - prilogo k izkazu poslovnega izida s pojasnili, ki prikazuje obseg pridobitne dejavnosti društva v obračunskem obdobju.

Bilanca stanja društva sestavljajo najmanj postavke, ki jih določa SRS 20 - Oblike bilance stanja za zunanje poročanje za majhne družbe, le da društva pri obveznostih do virov sredstev pod točko A izkazujejo SKLAD.

SKLAD je razčlenjen na:
I. Društveni sklad
II. Revalorizacijske rezerve
III. Rezerve, ki so nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Društvo ne obračunava odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek. 

Izkaz poslovnega izida društvo sestavi v skladu s SRS 21 - Izkaz poslovnega izida za zunanje poročanje, po različici I, pri čemer pa se ne uporablja zaporedna številka 18. (Odloženi davki). 
Prav tako se zaporedna številka 19 - Čisti poslovni izid obračunskega obdobja nadomesti z :
19. Čisti presežek prihodkov obračunskega obdobja
20. Čisti presežek odhodkov obračunskega obdobja
21. Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz čistega presežka iz prejšnjih obračunskih obdobij. 

V postavki Drugi poslovni prihodki društvo vključi tudi prihodke od:
a) dotacij iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS;
b) dotacij iz proračunskih in drugih javnih sredstev;
c) dotacij iz drugih fundacij, skladov in ustanov;
č) donacij drugih pravnih in fizičnih oseb:
d) prispevkov uporabnikov posebnih socialnih programov;
e) članarin in prispevkov članov.  

Društvo, ki je v obračunskem obdobju opravljalo tudi pridobitno dejavnost, mora sestavili prilogo k izkazu poslovnega izida, v kateri navede zneske, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost. 

Društvo lahko vodi knjige po sistemu : Enostavno knjigovodstvo, pri tem pa upošteva določila priloge I k SRS 30. 

Društvo v poslovnih knjigah ali posebnih evidencah zagotavlja podatke o porabi namenskih javnih in drugih sredstev, prejetih za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in naložbe.

Ne glede na način vodenja poslovnih knjig mora društvo na koncu obračunskega obdobja popisati sredstva in dolgove. Popis mora opraviti tudi na začetku oziroma  ob prenehanju opravljanja dejavnost in ob nastanku statusne spremembe. 

​ 
  

V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS) 30 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja na podlagi  Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dovoljeno enostavno knjigovodstvo.
Podjetnikov poslovni izid predstavlja razliko med prihodki in odhodki in je podjetnikov dohodek, ali negativni čisti poslovni izid, v kolikor so odhodki višji od prihodkov.

Podjetnik sprejema poslovne odločitve s sklepi, ki se hranijo še 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep mora biti označen z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

Poslovne knjige in poročila morajo biti dostopne na sedežu podjetnika. Če podjetnikove knjige vodi druga pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost, se lahko poslovne knjige hranijo tudi pri njej.

Podjetnik med sredstvi izkazuje tudi stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva. Podjetnik lahko prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva med svoje premoženje od dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje.

Podjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi podatki o pretokih med svojim podjetjem in gospodinjstvom, podjetnik razkriva v okviru skupine podjetnikovega kapitala.
​
Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika, ki se lahko spreminja dnevno zaradi pritoka ali odtoka denarnih sredstev v gospodinjstvo.

Podjetnik ni v delovnem razmerju, zato zanj tudi ni kolektivne pogodbe, ki opredeljuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. 

Višina bonitete se določi na podlagi primerljive tržne cene. V primeru, da primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se višina bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalci v zvezi z zagotavljanjem bonitete. 
Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.

1. BONITETA ZA UPORABO VOZILA 

Če delodajalec zagotovi delavcu avtomobil, ki ga uporablja v privatne namene, se (ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na kakšen način je delodajalec vozilo pridobil) v davčno osnovo delavca všteva 1,5% nabavne vrednosti avtomobila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. 

V nabavno vrednost avtomobila se všteva tudi davek na dodano vrednost (DDV).
Nabavna vrednost vozila (NV), ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, V petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka 10%.

Če delavec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost,  zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.

2. BONITETA ZA NASTANITEV 

Če delodajalec delavcu nudi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila najemnine ter vrednosti bonitete za nastanitev delavca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6% tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delavca, na dan obračuna bonitete.

3. BONITETA V PRIMERU PRIDOBITVE DELNIC PO NIŽJI CENI  

Če delodajalec delavcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto premoženja.

V primeru, da delavec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.
4. POSOJILO IN BONITETA 

Če delodajalec delavcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere.

​Za tržno obrestno mero se šteje priznana obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.


​