|
Navajamo kratek povzetek pojasnila kaj se upošteva v primeru negativnega variabilnega dela obrestne mere: V zvezi z vprašanjem glede upoštevanja objavljenih negativnih vrednosti variabilnega dela POM pri izračunu skupne obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami sledi, da se objavljeni variabilni del obrestne mere kot komponenta pri računanju POM upošteva tudi v primeru negativne vrednosti, vendar z omejitvijo, da skupna obrestna mera ne more biti negativna. Pomeni, da bi se v primeru, če bi pri izračunu POM negativni variabilni del obrestne mere presegel del obrestne mere za fiksne pribitke (za ročnost zadolžitve in glede na kreditno oceno povezane osebe), za obresti na posojila med povezanimi osebami upošteval POM v višini 0 odstotkov. Vir: Pojasnilo FURS št. 0920-4545/2016-2, 21. 04. 2016
0 Comments
Predlog sprememb Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku – v nadaljevanju Pravilnik.
1. V 23.a členu Pravilnika (Plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki se NE nakazujejo na TRR ) se doda še dodatna 11. točka in sicer da se na TRR ne nakazujejo plačila dobitkov od iger na srečo, ki se po 19. členu ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po Zakonu o dohodnini. 2. V 38. členu Pravilnika, ki govori o odpisu, delnem odpisu, odlogi in obročnem plačilu v izjemnih primerih, se doda še 4. odstavek, ki pravi: da davčni organ lahko zardi upoštevanja socialnih razmer dovoli obročno plačilo davčne obveznosti v kolikor bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo socialno varnost davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri odločanju lahko davčni organ upošteva, da je obveznost plačila davkov posledica pravilnega in pravočasnega izpolnjevanja davčne obveznosti ali vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave. 3. V predlogu je tudi navedena sprememba 3. odstavka 43. člena Pravilnika (43. člen – Hujša gospodarska škoda) : » Šteje se, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz 1. In 2. Odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja.«.to edit. Dopolnitve se nanašajo na izjeme od obveznega izdajanja računov.
Omenjeni predlog navaja, da računov ni potrebno izdajati:
2. Osebam, ki so v skladu z določbami prvega odstavka 42 .člena ZDDV-1, natančneje s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko ter osebe iz 43. Člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV, če gre za dogodke v zvezi zbiranja denarnih sredstev, ki jih omenjene osebe organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist in ni verjetno, da taka storitev vodi k izkrivljanju konkurence. Podjetja lastnikom, bodisi pravnim ali fizičnim osebam v praksi pogosto izplačujejo posojila. Posojilo dano s strani podjetja, sicer ni obdavčeno, vendar je to nasprotno, če lastniki posojila podjetju ne vrnejo.
Definicija prikritega izplačila dobička V skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 se za prikrito izplačilo dobička šteje vsako nadomestilo, ki ga pravna oseba (izplačevalec) zagotovi povezani osebi sem sodijo predvsem:
Povezana oseba je oseba, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru podjetja ali pa obvladuje podjetje na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Prikrito izplačilo dobička obravnava vse premoženjske koristi, ki jih delničar, družbenik, član ali lastnik pravne osebe prejme na prikrit način od pravne osebe na podlagi: imetništva delnic, poslovnih deležev ali drugih lastniških upravičenj v pravni osebi v denarni in nedenarni obliki. Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitev pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec (npr. nakupna, prodajna, posojilna, licenčna, storitvena pogodba). Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito izplačilo za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe – ta pa se zmanjša tako, da pravna oseba delničarjem, družbenikom ali lastnikom opravi izplačila pravne osebe na temelju poslov, ki se ne izvedejo pod neodvisnimi tržnimi pogoji, ali na temelju poslov, ki so navidezni. Z vidika slovenske zakonodaje so davčno nepriznane tudi obresti v primeru prikritega izplačila dobička in v primerih izplačil obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v/na: Bahamih, Barbadosu, Belize-ju, Bruneju, Dominikanski Republiki, Kostariki, Liberiji, Lihtenštajnu, Maldivih, Maršalovih otokih, Mauritiusu, Omanu, Panami, Saint Kitts in Nevis-u, Saint Vincent in Grenadis-u, Samoi, Sejšelih in Vanuatu. Tako pravne kot fizične osebe, so željne odpreti podjetje v državah z zelo nizko ali pa celo ničelno stopnjo davka - t.i. davčne oaze. Motiv ustanovitve podjetij na omenjenih območjih je lahko v mednarodnem poslovanju ali pa v nižjem plačilu davkov. Samo za primer lahko navedemo, da je davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji trenutno 17%, na Gibraltarju pa omenjena stopnja trenutno znaša 10%, na Cipru 12,5%, na Barbadosu pa znaša stopnja od 0% do 25%. V Sloveniji trenutno znaša DDV 22% in znižana stopnja 9,5%, medtem ko Gibraltar ni v sistemu DDV. Kadar se davčni zavezanec znajde pred dvoumno interpretacijo zakona ali pa se srečuje s kompleksnostjo posameznega davčnega problema oz. primera se lahko po odgovor na zastavljeno vprašanje obrne na davčni organ – FURS.
Pravico do informiranja davčnega zavezanca opredeljuje tudi 13. člen Zakona o davčnem postopku ( ZDavp—2), ki zavezancem za davek daje pravico, da:
Govorimo o splošnih informacijah, ki običajno dajejo le osnovne informacije glede obdavčitve. Kompleksnost posamezne poslovne transakcije se lahko presoja od primera do primera, zato je v tem primeru smiselno posredovati vprašanje na FURS. ROK ZA ODGOVOR NA VPRAŠANJE POSREDOVANO FURSU: Davčni organ v skladu z ZDavP-2 odgovori najpozneje v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila. Furs v odgovoru posreduje pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju. ZAVEZUJOČA INFORMACIJA Zavezanec za davek lahko zaprosi tudi za izdajo zavezujoče informacije – pisna informacija o davčni obravnavi nameravanih transakcij oz. nameravanih poslovnih dogodkih. Le to pa posreduje na generalni finančni urad. Zavezujoča informacija mora vsebovati tudi: (2. Odstavek 14. člena Zdavp-2) 1. Natančen opis nameravane aktivnosti, zlasti:- opis njene ekonomske vsebine ter opis posameznih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ki vsebuje opis dejstev, zlasti: sredstva in storitve, na katere se nanašajo, njihovo pogostost, tipske udeležence, vrednost, in njihovo pravno opredelitev, - načrte zavezanca za davek v obsegu, ki pripomore k boljšemu razumevanju ekonomske vsebine nameravane aktivnosti, zlasti: načrt proizvodnje, prodaje in širitve poslovnih aktivnosti, - navedbo vprašanj glede nameravane aktivnosti v zvezi s predpisi oz. opis davčne problematike, ki je razlog za vložitev zahteve, - navedbo določb predpisov iz prejšnje alinee, ki so po mnenju zavezanca za davek pomembne v konkretnem primeru, - mnenje zavezanca za davek o predvidenem učinku, ki naj bi jih imela nameravana aktivnost na njegove davčne obveznosti in - navedbo obstoječih stališč (npr. strokovna mnenja, komentarji, sodna praksa) znanih zavezancu za davek, ki podpirajo oziroma ne podpirajo njegovega mnenja iz prejšnje alinee. 2. Izjavo zavezanca za davek o tem, ali je oz. je bilo katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, pri zavezancu za davek ali pri z njim povezani osebi, po njegovem vedenju: a) predmet že predloženega obračuna davka oziroma davčne napovedi, b) obravnavano v že izdani zavezujoči informaciji, c) obravnavano v postopku davčnega nadzora, d) obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem. 3. Dokumentacijo, ki predstavlja podlago ali na katero se sklicuje zavezanec za davek v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije. ROK ZA IZDAJO ZAVEZUJOČE INFORMACIJE Davčni organ mora najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge zavezanca za davek obvestiti o tem, ali bo izdal zavezujočo informacijo. Zavezujočo informacijo pa mora izdati najpozneje v 6 mesecih od vročitve obvestila ali bo izdal zavezujočo informacijo ali ne. ZAVEZUJOČA INFORMACIJA JE PLAČLJIVA Vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi zavezanec za davek. Strošek za uro dela priprave zavezujoče informacije znaša 50 EUR, vendar ne manj kot 500 EUR. V primeru, da davčni organ oceni, da da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2.000 eur, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije. Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa. KDAJ DAVČNI ORGAN NE IZDA ZAVEZUJOČE INFORMACIJE Davčni organ se lahko odloči, da zavezujoče informacije tudi ne bo izdal in sicer če: - gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost izvedena tudi, če zavezanec za davek ne more več enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti, - je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oz. naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoločenem prihodnjem času oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti, - bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa oz. vprašanja davčnega postoka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS z zakonom o obdavčenju, - bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb, - gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen. Pravna podlaga:
Bliža se čas dopustov in s tem tudi regres za dopust.
V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Regres je v celoti davčno priznan strošek podjetja. Določena sta minimalna ter maksimalna zneska za izplačilo regresa. Od zneska regresa, ki presega zakonsko določeno višino maksimalnega regresa je potrebno obračunati prispevke za socialno varnost. MINIMALNI REGRES Delodajalec je dolžan izplačati minimalni regres za letni dopust v višini minimalne plače. Minimalna plača za leto 2016 znaša: 790,73 EUR. MAKSIMALNI REGRES in OBDAVČITEV Regres za letni dopust spada med dohodke iz zaposlitve, zato je tudi obdavčen v skladu z dohodnino. V kolikor delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 %. Maksimalen regres znaša 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji - trenutno znaša: 1.091,85 EUR (začasni podatek) OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV Od regresa se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka v delu, ki presega znesek 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. ROK IZPLAČILA REGRESA ZDR-1 opredeljuje, da je delodajalec dolžan izplačati regres delavcu najkasneje do 1.7. tekočega leta. V primeru finančnih težav (nelikvidnosti) delodajalca, lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi tudi kasnejši rok izplačila, vendar ta rok ne sme biti daljši od 1.11. tekočega koledarskega leta. SORAZMERNI REGRES: V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Prav tako ima delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pravico do regresa sorazmerno delovnemu času. V kolikor delavec do 1.7. ne doseže pravice do celotnega dopusta (npr. da se zaposli sredi leta), je delodajalec dolžan izplačati le sorazmeren regres, preostanek sorazmernega dela regresa, pa mora delodajalec izplačati do konca tekočega koledarskega leta, tj. do 31.12.. SANKCIJE: V primeru, da delodajalec ne izplača regresa, v skladu s 131. členom ZDR-1, ga lahko doleti kazen v višini od 3.000 do 20.000 EUR. Višji bo le del prispevkov in sicer prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se bo povišal iz dosedanjih 32,20 EUR na 32,43 EUR. Prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (8,17 EUR) ter prispevek za zdravstveno zavarovanje (24,50 EUR) ostajata nespremenjena. Pavšalni prispevki bodo tako od 1.4. 2016 znašali 65,10 EUR (prej 64,87 EUR). Višji prispevki se bodo prvič plačali 16.5.2016 za mesec april 2016. Kam plačati prispevke? - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: SI56 011008882000003, s sklicem SI19 DŠ-44008. - prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu: SI56 011008883000073, s sklicem SI19 DŠ-45004 vir: FURS Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR. ZDDV-1 določa, da se od daril manjših vrednosti ne plačuje DDV, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - s strani prejemnika darila ni protidobave blaga ali storitev, - vrednost darila ne preseže 20 evrov, - darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, - darilo se daje občasno in ne istim osebam. Če so VSI zgoraj našteti kriteriji izpolnjeni davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih. DDV-ja pa tudi ni potrebno obračunati od: (saj se po ZDDV-1 ne šteje za dobavo blaga) a) brezplačnega dajanja poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne prodajajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo; b) dajanja daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. KILOMETRINA PO UREDBI (zneski, ki se ne vštevajo v davčno osnovo):
Prevoz na delo in iz njega*: 0,18 Eur/prevoženi kilometer Prevoz na službenem potovanju**: 0,37 Eur/prevoženi kilometer * najbližje postajališče od običajnega bivališča je oddaljen 1 kilometer ** delavec uporablja lastno vozilo DNEVNICA PO UREDBI (zneski, ki se ne vštevajo v davčno osnovo): V Sloveniji: Trajanje potovanja: Znesek v EUR: nad 12 do 24 ur 21,39 nad 8 do 12 ur 10,68 nad 6 do 8 ur 7,45 v Tujini: Trajanje potovanja Znesek v EUR: nad 14 do 24 ur po predpisu Vlade za posemazno državo* nad 8 do 14 ur 75% zneska iz predpisa Vlade za pos. državo nad 6 do 8 ur 25% zneska iz predpisa Vlade za pos. državo Seznam najdete tukaj: https://www.uradni-list.si/1/content… vir: Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 51/12) v letu 2016
Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2016 znaša 56 % zadnje znane povprečne letne plače (razen za prispevke ZZ, ki se obračunajo najmanj od zneska 60 % PP). Minimalna osnova za prispevke za družbenike v letu 2016 znaša 70 % zadnje znane povprečne letne plače. Pri obračunu prispevkov za januar 2016 se kot zadnja znana povprečna letna plača upošteva PP2014 = 1.540,25 EUR. Od obračuna za februar 2016 dalje pa se bo upoštevala PP2015 (v skladu z objavo tega podatka na SURS). Mesečni zneski veljavnih minimalnih osnov in prispevkov so na voljo na spodnji povezavi: http://www.fu.gov.si/…/osnove_za_placilo_ter_zneski_prispe…/ vir: www.fu.gov.si |
|
Copyright © 2015
|