AC​TAX
  • Domov
  • Storitve
  • O PODJETJU
  • ZAKAJ IZBRATI NAS
  • KORISTNE POVEZAVE
  • POVPRAŠEVANJE
  • Blog
  • COVID 19
  • ZUNANJA KADROVSKA SLUŽBA

FURS izdal pojasnilo glede negativnega variabilnega dela obrestne mere - Pravilnik o priznani obrestni meri (POM).

26/4/2016

0 Comments

 

Navajamo kratek povzetek pojasnila kaj se upošteva v primeru negativnega variabilnega dela obrestne mere:

V zvezi z vprašanjem glede upoštevanja objavljenih negativnih vrednosti variabilnega dela POM pri izračunu skupne obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami sledi, da se objavljeni variabilni del obrestne mere kot komponenta pri računanju POM upošteva tudi v primeru negativne vrednosti, vendar z omejitvijo, da skupna obrestna mera ne more biti negativna. Pomeni, da bi se v primeru, če bi pri izračunu POM negativni variabilni del obrestne mere presegel del obrestne mere za fiksne pribitke (za ročnost zadolžitve in glede na kreditno oceno povezane osebe), za obresti na posojila med povezanimi osebami upošteval POM v višini 0 odstotkov.
​

Vir: Pojasnilo FURS št. 0920-4545/2016-2, 21. 04. 2016
0 Comments

Predlog sprememb Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku 

21/4/2016

0 Comments

 
Predlog sprememb Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku – v nadaljevanju Pravilnik.
1.       V 23.a členu  Pravilnika (Plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki se NE nakazujejo na TRR ) se doda še dodatna 11. točka in sicer da se na TRR ne nakazujejo plačila dobitkov od iger na srečo, ki se po 19. členu ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po Zakonu o dohodnini.
2.       V 38. členu Pravilnika, ki govori o  odpisu, delnem odpisu, odlogi in obročnem plačilu v izjemnih primerih, se doda še 4. odstavek, ki pravi: da davčni organ lahko zardi upoštevanja socialnih razmer dovoli obročno plačilo davčne obveznosti v kolikor bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo socialno varnost davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri odločanju lahko davčni organ upošteva, da je obveznost plačila davkov posledica pravilnega in pravočasnega izpolnjevanja davčne obveznosti ali vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave.
3. V predlogu je tudi navedena sprememba 3. odstavka 43. člena Pravilnika (43. člen – Hujša gospodarska škoda) :
» Šteje se, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz 1. In 2. Odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja.«.to edit.


0 Comments

Objavljen je novi predlog o dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

20/4/2016

0 Comments

 
Dopolnitve se nanašajo na izjeme od obveznega izdajanja računov.

Omenjeni predlog navaja, da računov ni potrebno izdajati:
  1. nepridobitnim organizacijam ter ostalim davčnim zavezancem, katerih:
  • cilj ni doseganje dobička, če ga pa dosežejo, ga pa ne smejo razdeliti, ampak ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
  • upravljajo in vodijo prostovoljci in
  • zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi , ali za storitve, za kater eni potrebna odobritev cen, cene ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo zavezanci, ki obračunavajo DDV.
Zgoraj naštetim davčnim zavezancem ni potrebno izdajati računov za dobave blaga in storitev, če vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže 5.000 EUR in če  jih opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci.  
​
       2. Osebam, ki so v skladu z določbami prvega odstavka 42 .člena ZDDV-1, natančneje s            1.,  6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko ter osebe iz 43. Člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV,                če gre za dogodke v zvezi zbiranja denarnih sredstev, ki jih omenjene osebe                            organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist in ni verjetno, da taka                      storitev vodi k izkrivljanju konkurence. 
0 Comments

POSOJILO DRUŽBENIKU – ALI PRIKRITO IZPLAČILO DOBIČKA?

15/4/2016

0 Comments

 
Podjetja lastnikom, bodisi pravnim ali fizičnim osebam v praksi pogosto izplačujejo posojila. Posojilo dano s strani podjetja, sicer ni obdavčeno, vendar je to nasprotno, če lastniki posojila podjetju ne vrnejo. 

Definicija prikritega izplačila dobička
V skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 se za prikrito izplačilo dobička šteje vsako nadomestilo, ki ga pravna oseba (izplačevalec) zagotovi  povezani osebi sem sodijo predvsem:
  • zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene ali
  • plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene ali
  • plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene
Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na dana posojila po nižji ali prejeta po višji obrestni meri.

Povezana oseba je oseba, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru podjetja ali pa obvladuje podjetje na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.  

Prikrito izplačilo dobička
obravnava vse premoženjske koristi, ki jih delničar, družbenik, član ali lastnik pravne osebe prejme na prikrit način od pravne osebe na podlagi:
imetništva delnic, poslovnih deležev ali drugih lastniških upravičenj v pravni osebi v denarni in nedenarni obliki.

Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitev pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec (npr. nakupna, prodajna, posojilna, licenčna, storitvena pogodba).

Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito izplačilo za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe – ta pa se zmanjša tako, da pravna oseba delničarjem, družbenikom ali lastnikom opravi izplačila pravne osebe na temelju poslov, ki se ne izvedejo pod neodvisnimi  tržnimi pogoji, ali na temelju poslov, ki so navidezni.

Z vidika slovenske zakonodaje so davčno nepriznane tudi obresti v primeru prikritega izplačila dobička in v primerih izplačil obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v/na: Bahamih, Barbadosu, Belize-ju, Bruneju, Dominikanski Republiki, Kostariki, Liberiji, Lihtenštajnu, Maldivih, Maršalovih otokih, Mauritiusu, Omanu, Panami, Saint Kitts in Nevis-u, Saint Vincent in Grenadis-u, Samoi, Sejšelih in Vanuatu.

Tako pravne kot fizične osebe, so željne odpreti podjetje v državah z zelo nizko ali pa celo ničelno stopnjo davka - t.i. davčne oaze. Motiv ustanovitve podjetij na omenjenih območjih je lahko v mednarodnem poslovanju ali pa v nižjem plačilu davkov.

Samo za primer lahko navedemo, da je davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji trenutno 17%, na Gibraltarju pa omenjena stopnja trenutno znaša 10%, na Cipru 12,5%, na Barbadosu pa znaša stopnja od 0% do 25%.

V Sloveniji trenutno  znaša DDV 22%  in znižana stopnja 9,5%, medtem ko Gibraltar ni v sistemu DDV. 
0 Comments

DAVČNI ORGAN IN INFORMIRANJE – pridobitev informacij pri davčnem organu 

14/4/2016

0 Comments

 
Kadar se davčni zavezanec znajde pred dvoumno interpretacijo zakona ali pa se srečuje s kompleksnostjo posameznega davčnega problema oz. primera se lahko po odgovor na zastavljeno vprašanje obrne na davčni organ – FURS.

Pravico do informiranja davčnega zavezanca opredeljuje tudi 13. člen Zakona o davčnem postopku ( ZDavp—2), ki zavezancem za davek daje pravico, da:
  • so pravočasno in na primeren način obveščen o spremembah v davčnih zakonih in drugih predpisih, ki se nanašajo na obdavčenje (pojasnila in stališča FURSA, Ministrstva za Finance, ki so objavljena na FURS-ovi spletni strani, skupaj z opozorilom, da niso pravni vir),
  •  dobijo informacije o načinu izračunavanja ter plačevanja davkov in
  • imajo vpogled do podatkov o stanju davčnih obveznosti.

Govorimo o splošnih informacijah, ki običajno dajejo le osnovne informacije glede obdavčitve.

Kompleksnost posamezne poslovne transakcije se lahko presoja od primera do primera, zato je v tem primeru smiselno posredovati vprašanje na FURS.

ROK ZA ODGOVOR NA VPRAŠANJE POSREDOVANO FURSU:
Davčni organ v skladu z ZDavP-2 odgovori najpozneje v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila.

Furs v odgovoru posreduje pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju. 

ZAVEZUJOČA INFORMACIJA
Zavezanec za davek lahko zaprosi tudi za izdajo zavezujoče informacije – pisna informacija o davčni obravnavi nameravanih transakcij oz. nameravanih poslovnih dogodkih. Le to pa posreduje na generalni finančni urad.

Zavezujoča informacija mora vsebovati tudi: (2. Odstavek 14. člena Zdavp-2)
1. Natančen opis nameravane aktivnosti, zlasti:-  opis njene ekonomske vsebine ter opis posameznih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ki vsebuje opis dejstev, zlasti: sredstva in storitve, na katere se nanašajo, njihovo pogostost, tipske udeležence, vrednost, in njihovo pravno opredelitev,
-  načrte zavezanca za davek v obsegu, ki pripomore k boljšemu razumevanju ekonomske vsebine nameravane aktivnosti, zlasti: načrt proizvodnje, prodaje in širitve poslovnih aktivnosti,
-  navedbo vprašanj glede nameravane aktivnosti v zvezi s predpisi oz. opis davčne problematike, ki je razlog za vložitev zahteve,
-  navedbo določb predpisov iz prejšnje alinee, ki so po mnenju zavezanca za davek pomembne v konkretnem primeru,
-  mnenje zavezanca za davek o predvidenem učinku, ki naj bi jih imela nameravana aktivnost na njegove davčne obveznosti in
-  navedbo obstoječih stališč (npr. strokovna mnenja, komentarji, sodna praksa) znanih zavezancu za davek, ki podpirajo oziroma ne podpirajo njegovega mnenja iz prejšnje alinee.

2. Izjavo zavezanca za davek o tem, ali je oz. je bilo katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, pri zavezancu za davek ali pri z njim povezani osebi, po njegovem vedenju:
a) predmet že predloženega obračuna davka oziroma davčne napovedi,
b) obravnavano v že izdani zavezujoči informaciji,
c) obravnavano v postopku davčnega nadzora,
d) obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem.

3.     Dokumentacijo, ki predstavlja podlago ali na katero se sklicuje zavezanec za davek v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije.

ROK ZA IZDAJO ZAVEZUJOČE INFORMACIJE
Davčni organ mora najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge zavezanca za davek obvestiti o tem, ali bo izdal zavezujočo informacijo.
Zavezujočo informacijo pa mora izdati najpozneje v 6 mesecih od vročitve obvestila ali bo izdal zavezujočo informacijo ali ne. 

ZAVEZUJOČA INFORMACIJA JE PLAČLJIVA
Vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi zavezanec za davek. Strošek za uro dela  priprave zavezujoče informacije znaša 50 EUR, vendar ne manj kot 500 EUR.
V primeru, da davčni organ oceni, da  da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2.000 eur, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.
​
Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.

KDAJ DAVČNI ORGAN NE IZDA ZAVEZUJOČE INFORMACIJE
Davčni organ se lahko odloči, da zavezujoče informacije tudi ne bo izdal in sicer če:
-       gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost izvedena tudi, če zavezanec za davek ne more več enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti,
-       je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oz. naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoločenem prihodnjem času oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,
-       bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa oz. vprašanja davčnega postoka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS z zakonom o obdavčenju,
-       bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,
-       gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen.

​
Pravna podlaga:
  •  Zakon o davčnem postopku (ZDavp-2)
  • Pravilnik o izvajanju ZDavP-2
0 Comments

Regres za letni dopust 

13/4/2016

0 Comments

 
Bliža se čas dopustov in s tem tudi regres za dopust. 

V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. 

Regres je v celoti davčno priznan strošek podjetja. Določena sta minimalna ter maksimalna zneska za izplačilo regresa. Od zneska regresa, ki presega zakonsko določeno višino maksimalnega regresa je potrebno obračunati prispevke za socialno varnost. 

MINIMALNI REGRES
Delodajalec je dolžan izplačati minimalni regres za letni dopust v višini minimalne plače. 
Minimalna plača za leto 2016 znaša: 790,73 EUR. 

MAKSIMALNI REGRES  in OBDAVČITEV 
Regres za letni dopust spada med dohodke iz zaposlitve, zato je tudi obdavčen v skladu z dohodnino. V kolikor delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 %.

Maksimalen regres znaša 70 % 
povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji - trenutno znaša: 1.091,85 EUR (začasni podatek)

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV 
Od regresa se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka v delu, ki presega znesek 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. 

ROK IZPLAČILA REGRESA
ZDR-1 opredeljuje, da je delodajalec dolžan izplačati regres delavcu najkasneje do 1.7. tekočega leta. V primeru finančnih težav (nelikvidnosti) delodajalca, lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi tudi kasnejši rok izplačila, vendar ta rok ne sme biti daljši od 1.11. tekočega koledarskega leta.  

SORAZMERNI REGRES:
V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. 
Prav tako ima delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pravico do regresa sorazmerno delovnemu času. 

V kolikor delavec do 1.7. ne doseže pravice do celotnega dopusta (npr. da se zaposli sredi leta), je delodajalec dolžan izplačati le sorazmeren regres, preostanek sorazmernega dela regresa, pa mora delodajalec izplačati do konca tekočega koledarskega leta, tj.  do 31.12..

SANKCIJE:
V primeru, da delodajalec ne izplača regresa, v skladu s 131. členom ZDR-1, ga lahko doleti kazen v višini od 3.000 do 20.000 EUR.  





0 Comments

S 1.4.2016 nekoliko višji prispevki za popoldanski s.p.

8/4/2016

0 Comments

 

Višji bo le del prispevkov in sicer prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se bo povišal iz dosedanjih 32,20 EUR na 32,43 EUR. 
Prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (8,17 EUR) ter prispevek za zdravstveno zavarovanje (24,50 EUR) ostajata nespremenjena.
Pavšalni prispevki bodo tako od 1.4. 2016 znašali 65,10 EUR (prej 64,87 EUR). Višji prispevki se bodo prvič plačali 16.5.2016 za mesec april 2016.
Kam plačati prispevke?
- prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
SI56 011008882000003, s sklicem SI19 DŠ-44008.
- prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe
pri delu: 
SI56 011008883000073, s sklicem SI19 DŠ-45004
vir: FURS
0 Comments

OBRAVNAVA DARIL Z VIDIKA DDV - od daril manjših vrednosti ni potrebno obračunati DDV.

8/4/2016

0 Comments

 

Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR. ZDDV-1 določa, da se od daril manjših vrednosti ne plačuje DDV, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- s strani prejemnika darila ni protidobave blaga ali storitev,
- vrednost darila ne preseže 20 evrov, 
- darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca,
- darilo se daje občasno in ne istim osebam.

Če so VSI zgoraj našteti kriteriji izpolnjeni davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV.
Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.
DDV-ja pa tudi ni potrebno obračunati od: (saj se po ZDDV-1 ne šteje za dobavo blaga) 
a) brezplačnega dajanja poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne prodajajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo; 
b) dajanja daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam.
0 Comments

Višina kilometrine in dnevnic, ki se ne všteva v davčno osnovo

8/4/2016

0 Comments

 
KILOMETRINA PO UREDBI (zneski, ki se ne vštevajo v davčno osnovo):
Prevoz na delo in iz njega*: 0,18 Eur/prevoženi kilometer 
Prevoz na službenem potovanju**: 0,37 Eur/prevoženi kilometer
* najbližje postajališče od običajnega bivališča je oddaljen 1 kilometer 
** delavec uporablja lastno vozilo

DNEVNICA PO UREDBI (zneski, ki se ne vštevajo v davčno osnovo):
V Sloveniji:
Trajanje potovanja: Znesek v EUR: 
nad 12 do 24 ur 21,39 
nad 8 do 12 ur 10,68 
nad 6 do 8 ur 7,45
v Tujini:
Trajanje potovanja Znesek v EUR: 
nad 14 do 24 ur po predpisu Vlade za posemazno državo* 
nad 8 do 14 ur 75% zneska iz predpisa Vlade za pos. državo 
nad 6 do 8 ur 25% zneska iz predpisa Vlade za pos. državo
Seznam najdete tukaj: 
https://www.uradni-list.si/1/content…
vir: 
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08) 
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 51/12)
0 Comments

Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih in družbenikov v letu 2016

8/4/2016

0 Comments

 
 v letu 2016
Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2016 znaša 56 % zadnje znane povprečne letne plače (razen za prispevke ZZ, ki se obračunajo najmanj od zneska 60 % PP).
Minimalna osnova za prispevke za družbenike v letu 2016 znaša 70 % zadnje znane povprečne letne plače.
Pri obračunu prispevkov za januar 2016 se kot zadnja znana povprečna letna plača upošteva PP2014 = 1.540,25 EUR.
Od obračuna za februar 2016 dalje pa se bo upoštevala PP2015 (v skladu z objavo tega podatka na SURS).
Mesečni zneski veljavnih minimalnih osnov in prispevkov so na voljo na spodnji povezavi: http://www.fu.gov.si/…/osnove_za_placilo_ter_zneski_prispe…/
vir: www.fu.gov.si
0 Comments

    Arhiv

    March 2020
    October 2019
    May 2019
    June 2018
    December 2017
    November 2017
    October 2017
    March 2017
    January 2017
    November 2016
    October 2016
    September 2016
    July 2016
    June 2016
    May 2016
    April 2016

Copyright © 2015
Pravno ovestilo
  • Domov
  • Storitve
  • O PODJETJU
  • ZAKAJ IZBRATI NAS
  • KORISTNE POVEZAVE
  • POVPRAŠEVANJE
  • Blog
  • COVID 19
  • ZUNANJA KADROVSKA SLUŽBA