FURS bo iz tujine prejel podatke o finančnih računih Zavezancev, ki doslej FURSU še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini.
V kolikor bodo zavezanci  sporočili informacije sami, še preden bo do podatka o njihovem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
Podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so:

• plačilni računi (TRR),
• depozitni računi,
• skrbniški računi itd.

ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, bo FURS na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, prejemati prihodnje leto.

Od prihodnjega leta dalje bo FURS na podlagi avtomatične izmenjave informacij prejel podatke o finančnih računih, ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini.
To pomeni, da bo prejela podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju na računu ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini.
V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.

Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o finančnih računih in časovnica izmenjave je objavljena na strani OECD:
http://www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/mcaa-signatories.pdf

Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, mora tega, v skladu z Zakonom o finančni upravi, v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu.
Če tega ne stori, je za :

• fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 EUR,
• za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 EUR,  
• za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 EUR.

​Vir: FURS

Vlada je na seji z dne 8.9.2016 sprejela ukrepe davčnega prestrukturiranja, katerega osnovni namen je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela z razbremenitvijo visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih, ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti, ustvarjeni v podjetjih.
Posledično naj bi se s tem ukrepom zagotovilo:

•  konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja, ki zaposlujejo v Sloveniji,
•  ohranjanje delovnih mest v Sloveniji ter
• pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost v podjetjih.

Z omenjenimi ukrepi davčnega prestrukturiranja vlada želi vzdrževati približno enake ravni socialne države.
Namen predlaganih sprememb pa je tudi uskladitev obdavčenja dohodkov iz osnovne kmetijske in iz osnovne gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka.
Prav tako je pomembna uvedba določenih administrativnih poenostavitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti za majhne obsege prve stopnje predelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.