​FURS bo iz tujine prejel podatke o finančnih računih Zavezancev, ki doslej FURSU še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini.
V kolikor bodo zavezanci  sporočili informacije sami, še preden bo do podatka o njihovem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
Podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so:

• plačilni računi (TRR),
• depozitni računi,
• skrbniški računi itd.

ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, bo FURS na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, prejemati prihodnje leto.

Od prihodnjega leta dalje bo FURS na podlagi avtomatične izmenjave informacij prejel podatke o finančnih računih, ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini.
To pomeni, da bo prejela podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju na računu ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini.
V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.

Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o finančnih računih in časovnica izmenjave je objavljena na strani OECD:
http://www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/mcaa-signatories.pdf

Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, mora tega, v skladu z Zakonom o finančni upravi, v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu.
Če tega ne stori, je za :

• fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 EUR,
• za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 EUR,  
• za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 EUR.

​Vir: FURS

Vlada je na seji z dne 8.9.2016 sprejela ukrepe davčnega prestrukturiranja, katerega osnovni namen je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela z razbremenitvijo visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih, ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti, ustvarjeni v podjetjih.
Posledično naj bi se s tem ukrepom zagotovilo:

•  konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja, ki zaposlujejo v Sloveniji,
•  ohranjanje delovnih mest v Sloveniji ter
• pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost v podjetjih.

Z omenjenimi ukrepi davčnega prestrukturiranja vlada želi vzdrževati približno enake ravni socialne države.
Namen predlaganih sprememb pa je tudi uskladitev obdavčenja dohodkov iz osnovne kmetijske in iz osnovne gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka.
Prav tako je pomembna uvedba določenih administrativnih poenostavitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti za majhne obsege prve stopnje predelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
 
Predlagane so bile naslednje spremembe (na področju Zakona od dohodnini in Zakona, ki obsega obdavčenje pravnih oseb):

1. sprememba lestvice za odmero dohodnine, in sicer med 2. in 3. razred se uvede nov davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s stopnjo 34 %, hkrati pa se zniža stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu z 41 % na 39 %, medtem, ko stopnja v zadnjem davčnem razredu ostane nespremenjena, to pomeni v višini 50 %;
   
2. zvišuje se dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evrov na 11.166,37 evrov;
3. uvaja se razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v višini 70 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, če je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in če so v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za poslovno uspešnost, ali pa če niso upravičeni vsi delavci, pod pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih in kriterijih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,
4. zvišuje se stopnja davka od dohodkov pravnih za dve odstotni točki, in sicer s 17 % na 19 %.

Na področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti fizičnih oseb so bile predlagane naslednje spremembe:

1. v pavšalni način določanja davčne osnove se vključuje tudi pridelava posebnih kultur, ki so ustrezno evidentirane pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, ter se ohranja davčna obravnava proizvodnje vina ne glede na obseg v okviru osnovne kmetijske dejavnosti;

1. kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se opredeli tudi dohodek, dosežen z malim obsegom prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v določene izdelke, in se določi oprostitev dohodnine od tega dohodka, posledično pa za davčne namene ne bo potrebno voditi knjigovodstva oziroma ustreznih evidenc, kot sedaj, in davčno potrjevati računov. Mali obseg predelave se določi s prihodkovnim pragom;
2. jasneje se ureja, da se kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti rezidentov šteje tudi dohodek od pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije;
3. za leta 2017, 2018 in 2019  mehanizem postopnega prehoda posameznega kmečkega gospodinjstva oziroma člana kmečkega gospodinjstva na višje obveznosti iz naslova dohodnine in posredno prispevkov za socialno varnost.

 
Druge predlagane spremembe:
1. V noveli Zakona o dohodnini so predlagane spremembe na naslednjih področjih:
 - status dvojnega rezidentstva,
 - jasnejša ureditev glede izobraževanja in usposabljanja v povezavi s promocijo zdravja na delovnem   mestu,
 - oprostitev plačila dohodnine od pravičnega zadoščenja, prejetega v zvezi s postopki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice,
 - obdavčitev zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine,
 - dohodki od prihrankov v obliki obresti in
 - uskladitev z zakonom o političnih strankah glede olajšave za donacije za izplačila političnim strankam;

2. v noveli Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so predlagane spremembe na naslednjih področjih:   
- uskladitev z zakonom o političnih strankah glede olajšave za donacije političnim strankam in
 - urejanje davčne obravnave amortizacije dobrega imena.


Vir: Ministrstvo za finance