 DAVČNA OBRAVNAVA
Davčna zakonodaja zaenkrat ne opredeljuje posebnih določb, ki urejajo davčno ureditev poslovanja z virtualnimi valutami. Davčna obravnava dohodka, doseženega pri takem trgovanju/poslovanju ali v taki obliki, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tako je potrebno ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre (dohodek iz kreiranja bitcoinov, iz kupovanja in prodajanja bitcoiov, izplačilo drugega dohodka v bitcoinih). 1)Po zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je potrebo ločiti 2 situaciji in sicer: A) Dohodek dosega fizična oseba Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem bitcoinov, se ne plača dohodnina. Dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki bitcoinov pri kreiranju oz. rudarjenju se obdavči kot drugi dohodke v skladi s 105. členom ZDoh-2. Višina dohodka v evrih se upošteva vrednost Bitcoina v evrih v času, ko je dohodke prejet. B) Dohodek dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti Za dohodek iz dejavnosti se v skladu s 46. členom ZDoh-2 šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Dobiček iz poslov trgovanja z bitcoini oz. dohodek iz rudarjenja, ki ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti, se torej obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2. 2)Po Zakon o davku od dohodkov pravih oseb (ZDDPO-2) je davčna osnova za davek, dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami ZDDPO-2. Veljavni ZDDPO-2 nima konkretne oziroma izrecne določbe za davčno obravnavo dohodkov, povezanih s poslovanjem/trgovanjem z bitcoini. Glede na navedeno so za določanje davčne obravnave merodajna pravila za računovodenje, konkretno, za določanje davčne osnove se priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izda. 3)Virtualne valute in obdavčitev z vidika DDV A) Provizija, ki nastane pri menjavi virtualne valute v EURE Sodišče EU se je v zadevi C-264/14 (Skatteverket proti Davidu Hedquistu) opredelilo, da je potrebno provizijo, ki je zaračunana za nakup Bitcoinov v zameno za evre, oprostiti plačila DDV v skladu z 4. d) točko 44. člena ZDDV-1. B) Rudarjenje in DDV Rudarjenje virtualnih valut je transakcija, ki ni predmet DDV. Prav tako potrjevanje transakcij, ki jih opravijo rudarji med rudarjenjem virtualnih valut za nagrado v obliki proviziji, niso predmet DDV (v kolikor je provizija prostovoljno dana s strani osebe, ki opravi transakcijo z virtualno valuto). C) Odbitek DDV od nabave programske opreme Od nabave programske in strojne opreme za rudarjenje kriptovalut ni pravice do odbitka DDV. Pravica do odbitka bi bila le v primeru, ko bi bilo potrjevanje transakcij s kriptovalutami lahko oproščeno plačila DDV na podlagi 4. c) točke ZDDV-1 in bi bilo potrjevanje transakcij opravljeno naročnikom s sedežem zunaj EU. Vir; Furs
0 Comments
 ZDDPO-2:
V kolikor so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se lahko s tem povezani odhodki, obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. člena[1] v povezavi z 12. členom ZDDPO-2[2]. Če ukrepi izvajanja promocije zdravja, ne upoštevajo zgoraj omenjenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, v kolikor so obdavčeni z dohodnino. Odhodki delodajalca nastali z ukrepi za izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, ki se ne izvajajo na delovnem mestu med delovnim časom in ne izhajajo iz zdravstvenih tveganj neposredno povezanih z opravljanjem dela, praviloma ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po 29. členu ZDDPO-2, razen če je tak konkretni ukrep neposredno predpisan z zakonom. [1] Pripoznani so tisti odhodki, ki so potrebni za pripoznavanje prihodkov. Odhodki, ki pa niso potrebni za priznavanje odhodkov pa so naslednji: a) niso niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; b) imajo značaj privatnosti; c) niso skladni z običajno poslovno prakso [2] 12. člen govori o davčni osnovi in njenih omejitvah (davčno priznani prihodki in davčno priznani odhodki) DOHODNINA: Stroški, ki so povezani s promocijo zdravja na delovnem mestu (npr. ki se nanašajo na privatno življenje zaposlenih), so davčno priznani stroški, v kolikor so ustrezno obdavčeni z dohodnino – boniteta zaposlenih. Plačila delodajalca za rekreacijo zaposlenih (tudi, če je v okviru izvajanja aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu), se ne štejejo za boniteto le v primeru, če gre za ugodnosti manjših vrednosti in jih delodajalec zagotavlja vsem delavcem pod enakimi pogoji, ali če jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto in hkrati vrednost vseh bonitet v posameznem mesecu ne presega 15 eur (do 31. 12. 2016 = 13 eurov). V tem primeru znesek namenjen za rekreacijo zaposlenih ni obdavčen z dohodnino. Primeroma se strošek delodajalca za najem dvorane, ki jo zaposleni pod enakimi pogoji uporabljajo za rekreacijo oz. športne aktivnosti, lahko v skladu z ZDoh-2 (po 1. točki tretjega odstavka 39. člena) izvzame iz bonitet, če zaradi težavnosti vrednotenja ni mogoče prisoditi vrednosti ugodnosti posameznemu zaposlenemu. DDV Davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV na podlagi računov za stroške, kot so na primer: - pomoči pri kritju stroškov telesne vadbe zunaj delovnega časa, kot so članarine za športne klube ali središča za preživljanje prostega časa; - organizacije športnih dogodkov v podjetju; - tečajev sprostitve in zaupnega psihološkega svetovanja. Ob izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV po določbah ZDDV-1 pa ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za stroške, kot so na primer: - zagotavljanje koles za vožnjo na krajših razdaljah znotraj velikega delovnega območja; - tečajev za pridobitev kompetenc za obvladovanje z delom povezanega stresa. Davčni zavezanec ima v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitve uporabil oz. jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Za pravico do odbitka mora imeti pridobljeno blago in storitve neposredno in takojšnjo povezavo z obdavčljivimi transakcijami, da pravica do odbitka DDV, ki jo nosijo to blago ali storitve, predvideva, da je strošek, ki je nastal pri njihovi pridobitvi, del stroškovnih komponent obdavčljivih transakcij. Zaradi tega mora tak strošek biti del stroškov izhodnih transakcij, ki uporabljajo pridobljeno blago in storitve. Iz navedenega izhaja, da če davčni zavezanec stroškov izvajanja promocije zdravja neposredno ne zaračuna, prav tako ti stroški niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso za strogo poslovne namene, pravice do odbitka DDV od stroškov izvajanja promocije zdravja ni mogoče uveljaviti. Vir: Furs, ZDDV-1, ZDOH-2, ZDDPO-2 Trenutno je pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na voljo kar nekaj finančnih vzpodbud za delodajalce, ki zaposlujejo.
V okviru programov spodbujanja zaposlovanja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) omogoča subvencije oz. delna povračila stroškov za zaposlitev novih sodelavcev. Trenutno odprti programi sofinanciranja: 1) Javna dela 2018 Zavod omogoča neprofitnim organizacijam (ki so izvajalci javnih del) sofinanciranje stroškov za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih v programih na področjih kmetijstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora ter v drugih programih v skladu s Katalogom programov javnih del. Ponudbe lahko oddate od 10. 11. 2017 od 8:00 do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 30. 4. 2018 do 13:00. Več o javnem povabilu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2018 2) Zaposli.me Na tem javnem povabilu lahko pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih iz vse Slovenije v starosti najmanj 30 let, ki sodijo v ciljne skupine programa in vam jih Zavod predlaga za vključitev. Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 EUR. Zaposlitve morajo biti sklenjene za najmanj 12 mesecev neprekinjeno ter za polni delovni čas oz. sorazmerno manj za zaposlitev s krajšim delovnim časom (v skladu z odločbo o invalidnosti ali po dogovoru z osebo, ki je najmanj 12 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih in se želi zaposliti za krajši delovni čas). Kdo se lahko prijavi na javno povabilo?Ponudbo na javno povabilo lahko predložite delodajalci: - ki ste pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, - imate vsaj enega zaposlenega ali ste samozaposleni ter - izpolnjujete še vse druge pogoje iz 6. poglavja javnega povabila. Predložite lahko eno ali več ponudb, vendar za omejeno skupno število kandidatov iz ciljne skupine brezposelnih, kot je določeno v javnem povabilu. Za koga lahko pridobite subvencijo?V zaposlitev s pomočjo subvencije se lahko vključijo brezposelni, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev: - so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, ·- so starejši od 50 let in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, - so dopolnili 30 let ali več, imajo končano največ osnovno šolo (ISCED 2) in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, - so dopolnili 30 let ali več in bodo po vključitvi v programe socialne vključenosti in aktivacije znova postali dejavni na trgu dela. V program se ne morejo vključiti brezposelni, ki: - so bili v zadnjih 12 mesecih pri vas zaposleni oz. - so se v zadnjih 12 mesecih pri vas usposabljali na delovnem mestu v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, objavljenih v letu 2016 (razen v okviru programa Delovni preizkus). Javno povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 7. 2019 do 14.45, ko se izteče skrajni rok za predložitev ponudb. Več o javnem povabilu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/zaposli-me 3) Trajno zaposlovanje mladih Na tem javnem povabilu lahko delodajalci pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki še niso dopolnili 30 let in so vsaj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi ter jih je Zavod napotili k vam. Subvencija znaša 5.000 EUR za zaposlitev 40 ur na teden. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas. V subvencionirano zaposlitev se ne morejo vključiti brezposelni, ki: - so bili pri vas zaposleni v zadnjih 12-ih mesecih ali - so se v tem obdobju pri vas usposabljali na delovnem mestu na podlagi javnih povabil Zavoda, objavljenih v letu 2016, razen javnega povabila Delovni preizkus. Javno povabilo je odprto od 12. 4. 2017 od 10.00 in najdlje do 31.7.2019 do 14.45, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb, oziroma do objave obvestila o zaprtju povabila zaradi razdelitve razpoložljivih sredstev za posamezno regijo ali koledarsko leto. Več o javnem povabilu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/trajno-zaposlovanje-mladih 4) Priložnost zame v NVO V tem programu lahko nevladne organizacije pridobite subvencijo 7.250 EUR ali 9.250 EUR za zaposlitev brezposelnih iz ciljne skupine. Delovno razmerje mora trajati najmanj 15 mesecev, skupaj s 3-mesečnim poskusnim delom. Program se izvaja na podlagi javnega povabila. Pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih iz ciljne skupine v višini: - 7.250 EUR, če je oseba brezposelna od 6 do 12 mesecev, - 9.250 EUR, če je oseba brezposelna več kot 12 mesecev. Zaposlitev mora biti s polnim delovnim časom. Ponudbo oddate od 16. 8. 2017 od 10.00 do razdelitve razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 4. 2018 do 14.45, ko se izteče skrajni rok za predložitev ponudb. Več o javnem povabilu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/priloznost-zame-nvo 5) Povračilo prispevkov delodajalcem na območjih z visoko brezposelnostjo S tem ukrepom Zavod omogoča povračilo plačanih prispevkov delodajalca za novo zaposlene sodelavce na območjih z visoko brezposelnostjo (Pokolpje, Maribor z okolico, Hrastnik, Radeče in Trbovlje). Povračilo lahko uveljavljate za zaposlitev brezposelnih iz ciljnih skupin ukrepa. Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost. Povračilo lahko uveljavljate za zaposlitev brezposelnih iz ciljnih skupin ukrepa:
Pogodba o zaposlitvi oseb, za katere boste uveljavljali povračilo prispevkov delodajalca, mora biti sklenjena v obdobju veljavnosti predpisov, ki omogočajo povračilo prispevkov:
Združljivost z drugimi spodbudami: Če zaposlite osebo iz ciljne skupine, lahko zanjo poleg povračila prispevkov delodajalca uveljavljate tudi davčno olajšavo za zaposlovanje. To pomeni, da se obe spodbudi za zaposlovanje seštevata. Vendar skupna prejeta sredstva za spodbujanje zaposlovanja iste osebe ne smejo presegati najvišje dovoljene meje državnih pomoči, to je 50 % stroškov plače zaposlene osebe za posamezno leto. Stroški plače zajemajo neto plačo, obvezne prispevke iz plače (prispevke delojemalca), akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo (prispevke delodajalca). Povračila prispevkov ne morete uveljavljati za osebo, za katero ste že pridobili subvencijo za zaposlitev v okviru aktivne politike zaposlovanja. Lahko pa povračilo prispevkov kombinirate z drugimi programi aktivne politike zaposlovanja, ki ne pomenijo zaposlitve, na primer z usposabljanjem na delovnem mestu. Več o javnem povabilu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/povracilo_prispevkov_pokolpje_maribor_hrt 6) Povračilo prispevkov delodajalcem v Pomurju V kolikor imate sedež v Pomurju in tam opravljate svojo dejavnost vam Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji, omogoča povračilo prispevkov delodajalca. Tako si povrnete del stroškov za zaposlitev novih sodelavcev, ki so bili prijavljeni med brezposelnimi. Več o omenjenem ukrepu si lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/povracilo_prispevkov_pomurje 7) Vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev Če prvič zaposlite za nedoločen čas mlade do 26. leta starosti ali matere, ki skrbijo za otroka do 3. leta starosti, lahko za prvi dve leti njihove zaposlitve uveljavljate delno vračilo plačanih prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogodba o prvi zaposlitvi za nedoločen čas mora biti sklenjena po 1. 7. 2013. Osebe morajo ostati pri vas zaposlene najmanj 2 leti neprekinjeno. Kolikšno je vračilo prispevkov? Delno vračilo plačanih prispevkov delodajalca znaša: - 50 % prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za prvo leto zaposlitve in - 30 % prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za drugo leto zaposlitve. Več o vračilu prispevkov za prvo zaposlitev tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/vracilo_prispevkov_za_prvo_zaposlitev 8) Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše 2016 Če zaposlite brezposelne, starejše od 55 let, lahko za največ prvi dve leti njihove zaposlitve uveljavljate oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Zaposlitev mora biti sklenjena med 1. 1. 2016 in 31. 12. 2017. Več o oprostitvi plačila prispevkov za starejše 2016 lahko preberete tukaj: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/oprostitev-placila-prispevkov-za-starejse-2016 9) Davčna olajšava za zaposlovanje brezposelnih Če zaposlite brezposelne, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let, ki so bili pri nas najmanj pol leta prijavljeni med brezposelnimi, zanje lahko uveljavljate olajšavo v obliki znižanja vaše davčne osnove. Kolikšna je olajšava? Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb: Olajšavo uveljavljate kot znižanje davčne osnove v višini 45 % plače zaposlene osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Olajšavo lahko uveljavljate za prvih 24 mesecev zaposlitve osebe v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev. Zakon o dohodnini: Olajšavo uveljavljate kot znižanje davčne osnove v višini 45 % izplačane plače zaposlene osebe (I. bruto). Olajšavo lahko uveljavljate za prvih 24 mesecev zaposlitve osebe v davčnem letu zaposlitve in v naslednjih davčnih letih glede na izplačane plače tej osebi v posameznem davčnem letu. Za koga lahko uveljavljate olajšavo? Davčno olajšavo lahko uveljavljate, če na novo in za nedoločen čas zaposlite brezposelno osebo iz ene od naslednjih skupin: mlajši od 26 let, ki so najmanj 6 mesecev prijavljeni med brezposelnimi na našem Zavodu, starejši od 55 let, ki so najmanj 6 mesecev prijavljeni med brezposelnimi na našem Zavodu. Pri tem je pomembno, da brezposelna oseba, ki jo zaposlite, v zadnjih 24 mesecih ni bila že zaposlena pri vas ali pri vaši povezani osebi. Več o davčni olajšavi za zaposlovanje brezposelnih preberite tu: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/davcna_olajsava_za_zaposlovanje 10) Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov Če zaposlite invalide s statusom invalida, s 100-odstotno telesno okvaro ali gluho osebo, zanje lahko uveljavljate olajšavo v obliki znižanja vaše davčne osnove. Kdo lahko uveljavlja olajšavo?Davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov lahko uveljavljate: · zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ali · zavezanci po Zakonu o dohodnini. Za koga lahko uveljavljate olajšavo?Davčno olajšavo lahko uveljavljate za zaposlitev invalidov, ki sodijo v eno od naslednjih skupin: 1. imajo status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), 2. imajo 100-odstotno telesno okvaro ali 3. so gluhe osebe. Več o davčnih olajšavah za zaposlovanje invalidov: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/davcne_olajsave_za_zaposlovanje_invalidov |