RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA  

Računovodski standardi (SRS – slovenski računovodski standardi ali MSRP – mednarodni standardi računovodskega poročanja) posebej ne opredeljujejo poslovnih dogodkov, povezanih s kriptovalutami. Sami MSPR-ji so sicer podrobnejši, zato lahko pri računovodski obravnavi izhajamo iz slendjih.  

Sama računovodska obravnava oz. pripoznavanje kriptovalut je odvisna od namena njihove pridobitve. Računovodsko gledano, gre za opravljanje storitev v primeru:

• rudarjenja in
•  v primeru plačila za opravljeno storitev s kriptovaluto.

Naj omenimo, da imajo kriptovalute lahko vpliv na poslovni izid podjetja in posledično na obdavčitev..

 Prihodnjič pa še zapis o davčni obravnavi kriptovalut....

SVET KRIPTOVALUT    (UVOD)
​
Kaj pravzaprav so kriptovalute?               

Kriptovalute so digitalni oz. virtualni denar, ki fizično pravzaprav ne obstoja. Zavarovane so z močno kriptologijo in so zapisi, ki so vodeni v decentraliziranih podatkovnih bazah.  Ustvarjajo se s procesom rudarjenja, tehnologija, ki skrbi za obstanek kriptovalute pa se imenuje tehnologija veriženja blokov oz. »Blockhain«.

Rudarjenje je postopek, v katerem računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi procesirajo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Za rudarjenje je potrebno imeti ustrezno strojno in programsko opremo.

Tehnologija verige blokov (angl. »Blockhain«) temelji na porazdelitvi dela potrjevanja transakcij – to delo opravljajo številni računalniki, povezani v omrežje, ki skrbijo, da se lahko kriptovalute prenakažejo iz ene denarnice v drugo. Nova nakazila pa se potrdijo tako, da jih rudarji vključijo v nov blok skupaj z matematičnim dokazom opravljenega dela. Tovrsten dokaz dela je izredno težko ustvariti, saj je to edini način preskušanje milijard izračunov na sekundo. To posledično zagotavlja, da rudarji opravijo te izračune, preden omrežje sprejme njihove bloke in predno si lahko izplačajo nagrade. Ko vse več ljudi rudari, omrežje samodejno povečuje zahtevano težavnost dela za tvorbo novih blokov – posledica pa je, da je rudarjenje zato tekmovalen posel, kjer noben  posamezen rudar ne more sam odločati o tem, kaj se vključi  v verigo blokov.

Transakcije se zapišejo v blok, ko eden izmed aktivnih računalnikov v omrežju reši kriptografsko uganko, transakcije ja potrjena in zapisana v verigo blokov, ki jo je nemogoče naknadno spreminjati.

Večina transakcij zahteva provizijo za vključitev v blok, zbrane provizije pa pripadajo rudarjem. Kriptovalute delujejo tako, da se z vsakim potrjenim blokom ustvari določena količina novih enot kriptovalute.

Pomembno je omeniti, da so virtualne valute oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti,ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ.

Najbolj znane kriptovalute, ki se trenutno pojavljajo na trgu so: BITCOIN, ETHEREUM, RIPPLE in še ostale. Z omenjenimi virtalnimi valutami se trguje na borzi, najbolj znana pa je Bitstamp.

Po opredelitvi Ministrstva za finance,  se virtualne valute ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih[1]. Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.

Naslednjič sledi še zapis o računovodski in davčni obravnavi kriptovalut...

[1] 7. Točka 4. Člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih; denarna sredstva so bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar.  

Predlog sprememb Zakona o davčnem potrjevanju računov - ZDavPR
Na kratko

Cilj predloga spremembe zakona je, da se zavezanci prosto odločijo o načinu izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju – ali bodo zavezanci uporabljali bodisi elektronsko napravo za izdajo računov bodisi vezano knjigo računov.
 
Zavezanci naj bi po novem davčnemu organu poročali oz. pošiljali podatke o računih izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan.
 
V kolikor se bo zavezanec odločil za izdajanje računov z uporabo vezane knjige računov, ne sme v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.
 
Predlaga se tudi podaljšanje časa za spletno preverjanje davčno potrjenih računov na 60 dni (prej 30 dni).
 

Predlog sprememb Zakona o dohodnini – ZDoh- 2
Predlog Zakona obeta naslednje spremembe:

1.Spremembe sistema obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja, napotenih na delo izven države.
Cilj spremembe sistema obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja, napotenih na delo izven države,  je izboljšanje konkurenčne slike Slovenije, ohranjanje in ustvarjanja novih delovnih mest v Sloveniji ter ustvarjanje dodane vrednosti v Sloveniji z znanjem, ki ga posamezniki pridobijo v tujini ali prinesejo iz tujine, in s tem ustvarjanje kvalitetnejših delovnih mest.

Krajša napotitev na delo v tujino (do največ 30 dni) naj bi se po novem obravnavala enako kot službena pot. 

Dodaja pa se tudi novi člen s katerim se določa posebna davčna osnova oz. višina dohodka, ki se ne všteva v davčno osnovo – za dohodke iz delovnega razmerja, ki jih delavec doseže v okviru napotitve na delo izven države. V davčno osnovo se tako ne všteva dohodek v višini 20% bruto plače oz. nadomestila, vendar ne več kot 1.000 EUR za izplačila v posameznem mesecu, v kolikor so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• Delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo.
• Napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni.
• Kraj običajnega opravljanja dela ali kraj napotitve na delo je po najkrajši razdalji več kot 150 km oddaljen od ozemlja Slovenije.
• Delavec, ki običajno opravlja delo v tujini in je napoten v Slovenijo, ni bil rezident Slovenije zadnjih 10 let pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo in je napoten v tujino iz Slovenije, ni bil rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije.

 
 
2.Ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov
Nadgrajuje se pravilo glede obveznega izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter določa zgornja meja višine priznanih normiranih odhodkov.
Ohranja se višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularni način obdavčitve teh dohodkov.

V primeru povezanih oseb se bodo prihodki seštevali, zavezanec pa vedno lahko dokazuje, da je njegov primer pristen ali da shema poslovanja ni vzpostavljena predvsem z namenom doseganja izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Ostalo:

• Dodatna splošna olajšava

Z novo ureditvijo se spreminja določanje dodatne splošne olajšave na način, da se od zgornje dohodkovne meje, do katere se prizna najvišja dodatna splošna olajšava (11.166,37 eur) do dohodkovne meje 13.316,83 Eur določi linearno glede na dohodek.

• Olajšava rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta

Povečala naj bi se osebna olajšava za dijake in študente iz sedanjih 75% splošne olajšave na znesek splošne olajšave.

• Brezplačna pravna pomoč

Dopolnjuje se 30. člen ZDoh-2: dohodnine se ne plačuje za dohodek prejet v obliki brezplačne pravne pomoči. Zasleduje se izenačitev brezplačne pravne pomoči z drugimi dohodki, ki imajo socialnovarstveno naravo in so oproščeni plačila dohodnine.    


Predlog  sprememb Zakona o davčnem postopku – ZdavP-2

Uvedba kartičnega plačevanja davkov ter drugih obveznih dajatev.
Z vidika cenejšega in predvsem bolj enostavnega načina plačevanja davčnih obveznosti so v okviru sprememb Zakona o davčnem postopku zagotovljene pravne podlage, ki uvajajo možnost kartičnega plačevanja davkov ter drugih obveznih dajatev, brez plačila provizije pri upravnem ali drugem državnem organu.
 
Predlog spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2

Na kratko
Tudi v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb so ključne predlagane spremembe vezane na sistem normiranih odhodkov, ki v novem predlogu sledi prej omenjenim spremembam v sistemu normirnaih odhodkov.
Poleg tega vključuje tudi ukrepe za vključitev vseh učinkov prevrednotenj in prerazvrstitev vseh finančnih instrumentov v davčno osnovo.
 
­­­­Predvideno je, da naj bi omenjene spremembe Zakonov pričele veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa naj bi se začele 1. januarja 2018.
​
Vir: MF 
​