ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPOPDVE) PKP 7
1. DELNO KRITJE FIKSNIH STROŠKOV ( 9. člen)
Spreminja se maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov in sicer je po PKP 7 tako, da subvencioniranje ni višje kot:
Lahko se upoštevajo prihodki od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodki od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
Več o tem tukaj:
https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/Novice/ArticleId/77910/furs-pomoc-v-obliki-delnega-povracila-nekritih-fiksnih-stroskov-popravek-izjave-in-oddaja-prve-izjave-na-podlagi-sprememb-v-pkp7
2. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCEM, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA STAROSTNO UPOKOJITEV (21. člen)
Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (PoZ) na podlagi omenjene interventne določbe ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki ureja odpravnino v primeru delodajalčeve odpovedi PoZ delavcu iz poslovnega razloga oz. razloga nesposobnosti.
3. PODALJŠANJE UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (25. člen in nasl.)
Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. Po novem delodajalec vlogi priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. Lažna izjava je sankcionirana z vračilom prejetih sredstev in globo.
4. IZRABA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2020 – SPECIALNA DOLOČBA (54. člen)
Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.
5. KRIZNI DODATEK (85. člen)
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.
6. ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV (89. člen in nasl.)
Vračila in nadzor vračil upravičenj: subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.
Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
7. POMOČ ZA NAKUP HITRIH TESTOV (106. člen)
Pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, je upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
Pogoj za pridobitev: davčni dolg do FURS ni večji od 5.000 eur.
Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
8. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV (117. člen)
Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:
• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.
Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem zakonom.
UKREPI PODALJŠANI V 2021:
a) mesečni temeljni dohodek
Vlada je do 31. marca 2021 podaljšala ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in kmete. Višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov , ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec. Izvajalec ukrepa je finančna uprava.
b) Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje
Podaljša se ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ki ga lahko prejmejo samozaposleni, družbeniki poslovodje in kmetje. Višina pomoči znaša 250 evrov za 10 dni. Podrobnosti izvajanja bodo prav tako znane januarja.
c) Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila
Podaljša se ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračila izplačanih nadomestil plač delavcem. Tudi ta sklep začne veljati 1. januarja 2021, na zavodu za zaposlovanje pravijo, da izvajanje poteka tako kot do zdaj, delodajalci lahko vlogo oddajo elektronsko prek portala zavoda.
d) Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti
Prav tako do 31. marca 2021 je vlada s sklepom podaljšala ukrep, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega odplačila davkov, tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov, če je razlog za nesposobnost plačila v izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji PKP 6. Tako lahko po novem vlogo oddate vse do 31. marca 2021.
e) Ukrepi, ki so bili podaljšani že s PKP 6
S PKP 6 je vlada že podaljšala veljavnost ukrepa povračila nadomestila plače za odrejeno čakanje na delo od doma, in sicer do konca januarja 2021.
Spreminja se maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov in sicer je po PKP 7 tako, da subvencioniranje ni višje kot:
- 1.000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
- 2.000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
- 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje,
- 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.
Lahko se upoštevajo prihodki od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodki od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
Več o tem tukaj:
https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/Novice/ArticleId/77910/furs-pomoc-v-obliki-delnega-povracila-nekritih-fiksnih-stroskov-popravek-izjave-in-oddaja-prve-izjave-na-podlagi-sprememb-v-pkp7
2. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCEM, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA STAROSTNO UPOKOJITEV (21. člen)
Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (PoZ) na podlagi omenjene interventne določbe ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki ureja odpravnino v primeru delodajalčeve odpovedi PoZ delavcu iz poslovnega razloga oz. razloga nesposobnosti.
3. PODALJŠANJE UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (25. člen in nasl.)
Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. Po novem delodajalec vlogi priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. Lažna izjava je sankcionirana z vračilom prejetih sredstev in globo.
4. IZRABA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2020 – SPECIALNA DOLOČBA (54. člen)
Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.
5. KRIZNI DODATEK (85. člen)
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.
6. ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV (89. člen in nasl.)
Vračila in nadzor vračil upravičenj: subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.
Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
7. POMOČ ZA NAKUP HITRIH TESTOV (106. člen)
Pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, je upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
Pogoj za pridobitev: davčni dolg do FURS ni večji od 5.000 eur.
Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
8. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV (117. člen)
Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:
• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.
Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem zakonom.
UKREPI PODALJŠANI V 2021:
a) mesečni temeljni dohodek
Vlada je do 31. marca 2021 podaljšala ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in kmete. Višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov , ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec. Izvajalec ukrepa je finančna uprava.
b) Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje
Podaljša se ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ki ga lahko prejmejo samozaposleni, družbeniki poslovodje in kmetje. Višina pomoči znaša 250 evrov za 10 dni. Podrobnosti izvajanja bodo prav tako znane januarja.
c) Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila
Podaljša se ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračila izplačanih nadomestil plač delavcem. Tudi ta sklep začne veljati 1. januarja 2021, na zavodu za zaposlovanje pravijo, da izvajanje poteka tako kot do zdaj, delodajalci lahko vlogo oddajo elektronsko prek portala zavoda.
d) Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti
Prav tako do 31. marca 2021 je vlada s sklepom podaljšala ukrep, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega odplačila davkov, tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov, če je razlog za nesposobnost plačila v izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji PKP 6. Tako lahko po novem vlogo oddate vse do 31. marca 2021.
e) Ukrepi, ki so bili podaljšani že s PKP 6
S PKP 6 je vlada že podaljšala veljavnost ukrepa povračila nadomestila plače za odrejeno čakanje na delo od doma, in sicer do konca januarja 2021.
Zakon o zacasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP (PKP5)
Dne, 24.10.2020 je pričel veljati 5 protikoronski paket:
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), objavljen v URL RS št. 152, dne 23.10.2020.
Spodaj ključni povzetki sprejeta Zakona:
Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (20. člen)
Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1 ( 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas).
ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila.
Delodajalec vloži v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.
Ukrep velja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.
Testiranja na SARS-CoV-2, ki jih plača delodajelec, se po 33. členu ZZUOOP ne bo štela za boniteto
Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto. Ukrep velja do 30. junija 2021.
Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali varstva OTROKA (57.– 67. člen ZZUOOP)
Delodajalec lahko uveljavlja povračilo, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.
Višina nadomestila v naslednjih primerih:
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020.
Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva (štejejo se otroci, ki obiskujejo vrtce, šolo do 5. razreda OŠ, otroke, ki so v prilagojenih programih)
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove.
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
Višina in izplačilo povračila nadomestil:
Izplačana nadomestila plač delavcev zaradi karantene ali višje sile zaradi varstva, država povrnjen v celoti, delodajalec pa je dolžan delavcu izplačati neto nadomestilo ter poravnati prispevke.
Vloge za povračilo nadomestila bo mogoče oddati elektronsko na portalu ZRZS in sicer v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona, sicer pa v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
Ukrep traja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.
ČAKANJE NA DELO (68.- 78. člen ZZUOOP)
Gre za podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavce na začasnem čakanju na delo, zato je ukrep vsebinsko podoben ukrepu iz prejšnjega interventnega zakona.
Do spremembe je prišlo pri pogojih za upravičenost, in sicer so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci:
Višina povračila:
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Veljavnost:
Ukrep velja do 31. decembra 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev), vendar je vlogo za povračilo možno vložiti najpozneje do 15. decembra 2020.
Omejitve:
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme:
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (88.- 92. člen)
Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:
Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID 19 opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanem obsegu, če:
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, znaša 700 eurov na mesec.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.
Izplačilo:
Vloga se odda na enak način kot v prvem valu epidemije in sicer preko sistema e davki, kot izjava da izpolnjujete pogoje.
Vloge oz. izjave, ki bodo oddane do 31.10.2020, bo Furs nakazal temeljni dohodek 10.11.2020.
Izjave oddane od novembru za mesec oktober in november bo FURS nakazal temeljni dohodek 10.12.2020.
Izjave oddane v decembru za december ali za december in november ali za dec in okt ali za vse 3 mesece, bo Furs nakazal temeljni dohodek do 10.1.2021.
Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka (93. – 97. člen)
Do povrnitve delno izgubljenega dohodka so upravičeni samozapsoleni, ki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi:
Upravičenci so:
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več:
Postopek povračila:
Vloga se odda preko e davkov, v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni oz. pridobitve ustreznega dokazila, da je nastala zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31.12.2020.
Možnost podaljšanja ukrepa skrajšanja delovnega časa (6. člen)
Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa ( po ZIUOOPE) lahko vlada RS s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
NE PREZRITE:
V zakonu so predvideni tudi inšpekcijski nadzori ter preverjanje upravičenosti do pomoči, zato spremljajte da boste vestno obveščali ZRZS (predvsem tisti, ki boste uveljavljali čakanje na delo in skrajšani delovni čas), pazite na roke, ter da bodo davki in prispevki do države redno poravnani.
ZRZS ŽE OMOGOČIL ODDAJO VLOGE ČAKANJA NA DELO ZA MESEC OKTOBER:
https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/delodajalci-lahko-oddate-vlogo-za-povracilo-nadomestila-place-za-oktober
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), objavljen v URL RS št. 152, dne 23.10.2020.
Spodaj ključni povzetki sprejeta Zakona:
Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (20. člen)
- Gre za novi ukrep, kjer je delavec lahko odsoten z dela zaradi bolezni dela brez bolniškega lista, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
- Delavec o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti.
- Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
- Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne bolniške odsotnosti, še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne bolniške odsotnosti ni izkoriščena.
- Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni.
Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1 ( 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas).
ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila.
Delodajalec vloži v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.
Ukrep velja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.
Testiranja na SARS-CoV-2, ki jih plača delodajelec, se po 33. členu ZZUOOP ne bo štela za boniteto
Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto. Ukrep velja do 30. junija 2021.
Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali varstva OTROKA (57.– 67. člen ZZUOOP)
- KARANTENA:
Delodajalec lahko uveljavlja povračilo, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.
Višina nadomestila v naslednjih primerih:
- delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v RS odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove,
- delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove,
- delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal,
- delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin (v teh primerih je višina nadomestila 50 % osnove): smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, smrti staršev, rojstva otroka in vabila na sodišče.
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020.
- Varstvo otrok (višja sila)
Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva (štejejo se otroci, ki obiskujejo vrtce, šolo do 5. razreda OŠ, otroke, ki so v prilagojenih programih)
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove.
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
Višina in izplačilo povračila nadomestil:
Izplačana nadomestila plač delavcev zaradi karantene ali višje sile zaradi varstva, država povrnjen v celoti, delodajalec pa je dolžan delavcu izplačati neto nadomestilo ter poravnati prispevke.
Vloge za povračilo nadomestila bo mogoče oddati elektronsko na portalu ZRZS in sicer v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona, sicer pa v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
Ukrep traja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.
ČAKANJE NA DELO (68.- 78. člen ZZUOOP)
Gre za podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavce na začasnem čakanju na delo, zato je ukrep vsebinsko podoben ukrepu iz prejšnjega interventnega zakona.
Do spremembe je prišlo pri pogojih za upravičenost, in sicer so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci:
- ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.
- Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
- Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Višina povračila:
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Veljavnost:
Ukrep velja do 31. decembra 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev), vendar je vlogo za povračilo možno vložiti najpozneje do 15. decembra 2020.
Omejitve:
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme:
- začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
- odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (88.- 92. člen)
Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:
- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2
- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
- kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID 19 opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanem obsegu, če:
- bodo njegovi prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019,
- ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
- v letu 2019 ni posloval, je d je do pomoči upravičen tudi tisti, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če ta pogoj ni dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, znaša 700 eurov na mesec.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.
Izplačilo:
Vloga se odda na enak način kot v prvem valu epidemije in sicer preko sistema e davki, kot izjava da izpolnjujete pogoje.
Vloge oz. izjave, ki bodo oddane do 31.10.2020, bo Furs nakazal temeljni dohodek 10.11.2020.
Izjave oddane od novembru za mesec oktober in november bo FURS nakazal temeljni dohodek 10.12.2020.
Izjave oddane v decembru za december ali za december in november ali za dec in okt ali za vse 3 mesece, bo Furs nakazal temeljni dohodek do 10.1.2021.
Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka (93. – 97. člen)
Do povrnitve delno izgubljenega dohodka so upravičeni samozapsoleni, ki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi:
- odrejene karantene na domu (opravljanje dejavnosti na domu pa ni mogoče) ali
- varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena, ali
- varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine, zaradi katere, otrok ne more obiskovati vrtca ali šole.
Upravičenci so:
- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
- kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več:
- kot 250 eurov za 10 dni,
- 500 eurov za 20 dni in
- 750 eurov v enem mesecu.
Postopek povračila:
Vloga se odda preko e davkov, v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni oz. pridobitve ustreznega dokazila, da je nastala zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31.12.2020.
Možnost podaljšanja ukrepa skrajšanja delovnega časa (6. člen)
Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa ( po ZIUOOPE) lahko vlada RS s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
NE PREZRITE:
V zakonu so predvideni tudi inšpekcijski nadzori ter preverjanje upravičenosti do pomoči, zato spremljajte da boste vestno obveščali ZRZS (predvsem tisti, ki boste uveljavljali čakanje na delo in skrajšani delovni čas), pazite na roke, ter da bodo davki in prispevki do države redno poravnani.
ZRZS ŽE OMOGOČIL ODDAJO VLOGE ČAKANJA NA DELO ZA MESEC OKTOBER:
https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/delodajalci-lahko-oddate-vlogo-za-povracilo-nadomestila-place-za-oktober
Predčasno plačilo prispevkov za socialno varnost z zapadlostjo 31. 3. 2022:
Zavezanci lahko prispevke katerih plačilo je bilo odloženo do 31. 3. 2022, do izteka roka za plačilo poravnajo v enem znesku ali v obrokih, ki si jih določijo sami.
S.p.-jevci, katerih obveznosti za prispevke za sovialno varnost, so bile odložene do 31.3.2020, ter bodo navedene obveznosti poravnali pred 31.3.2020, morajo o te predhodno obvestiti FURS.
To storijo tako, da da izpolnijo in posredujejo vlogo za izravnavo/pobot.
FURS bo na podlagi prejete vloge zavezanca s plačilom izravnal terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za mesec marec, april, maj 2020 in tako zagotovil pravilni vrstni red zapiranja terjatev.
Samozaposlenim osebam in kmetom, ki so izpolnjevali pogoje za odlog in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, bo za mesec marec od 1. 3. do 12. 3. 2020 evidentiran odlog plačila prispevkov z valuto plačila 31. 3. 2022, od 13. 3. 2020 dalje pa bo upoštevana oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v skladu z vloženo izjavo.
Vir: FURS
S.p.-jevci, katerih obveznosti za prispevke za sovialno varnost, so bile odložene do 31.3.2020, ter bodo navedene obveznosti poravnali pred 31.3.2020, morajo o te predhodno obvestiti FURS.
To storijo tako, da da izpolnijo in posredujejo vlogo za izravnavo/pobot.
FURS bo na podlagi prejete vloge zavezanca s plačilom izravnal terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za mesec marec, april, maj 2020 in tako zagotovil pravilni vrstni red zapiranja terjatev.
Samozaposlenim osebam in kmetom, ki so izpolnjevali pogoje za odlog in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, bo za mesec marec od 1. 3. do 12. 3. 2020 evidentiran odlog plačila prispevkov z valuto plačila 31. 3. 2022, od 13. 3. 2020 dalje pa bo upoštevana oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v skladu z vloženo izjavo.
Vir: FURS
Kakšne možnosti so na razpolago gospodarstvu na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa po prenehanju interventnih ukrepov?
Z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) so bili zaradi posledic epidemije bolezni COVID-19 določeni ukrepi v zvezi s postopki za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezancem za davek lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Na področju odloga plačila in obročnega plačila davkov so bile z ZIUJP uvedeni naslednji ukrepi: milejši pogoji za odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja, ne obračunavanje obresti za čas odloga plačila oziroma obročnega plačila.
Navedeni ukrepi so dne 20. 6. 2020, z uveljavitvijo Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi ZIUJP prenehali veljati.
To pomeni, da od 20. 6. 2020 dalje poslovni subjekti ne morejo več zaprositi za odlog oz. obročno plačilo davka v skladu s pogoji ZIUJP.
Še vedno odlog in obročno plačilo, a stari pogoji.
Ne glede na prenehanje ukrepov po ZIUJP poslovni subjekti v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno lahko zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku, in sicer:
1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode
FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.
2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).
Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Obrazec je objavljen na spletni strani.
Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.
3. Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)
Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Več informacij je na strani FURS.
Vir: Furs
Na področju odloga plačila in obročnega plačila davkov so bile z ZIUJP uvedeni naslednji ukrepi: milejši pogoji za odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja, ne obračunavanje obresti za čas odloga plačila oziroma obročnega plačila.
Navedeni ukrepi so dne 20. 6. 2020, z uveljavitvijo Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi ZIUJP prenehali veljati.
To pomeni, da od 20. 6. 2020 dalje poslovni subjekti ne morejo več zaprositi za odlog oz. obročno plačilo davka v skladu s pogoji ZIUJP.
Še vedno odlog in obročno plačilo, a stari pogoji.
Ne glede na prenehanje ukrepov po ZIUJP poslovni subjekti v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno lahko zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku, in sicer:
1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode
FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.
2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).
Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Obrazec je objavljen na spletni strani.
Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.
3. Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)
Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Več informacij je na strani FURS.
Vir: Furs
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 :ZIUPDV
(PKP4)
Sprejet je bil Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, Uradni list RS, št. 98/20), ki ga je državni zbor sprejel 9. julija.
Določbe, ki urejajo povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, se uporabljajo od 1. julija 2020.
ZAČASNO ČAKANJE NA DELO:
1. Upravičeni delodajalec:
V kolikor niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če omenjeni pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, delodajalec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
2.Omejitev:
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020.
Vlada lahko ukrep začasnega čakanja na delo po ZIUPDV s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, največ do 30. septembra 2020
3. Pravice in obveznosti delavcev:
- Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
- Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
- Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
- Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače
4. Višina nadomestila plače
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. (138. člen ZDR-1, 80% osnove, ki se določi kot povprečje zadnjih 3 mesecev pred odsotnostjo).
- Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne place.
5. Višina povračila izplačanega nadomestila plače:
80% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
V 80% nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega % prihodkov iz javnih virov je bil v eltu 2019 nižji od 70%, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
6. Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače:
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja do 31. 08 2020 oz. do 30. 09. 2020.
Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Delno povračilo ZRZS delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila place.
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE
1. upravičenci:
- Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače.
- Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
2. Pravice in obveznosti delavcev:
Določbe, ki urejajo povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, se uporabljajo od 1. julija 2020.
ZAČASNO ČAKANJE NA DELO:
1. Upravičeni delodajalec:
- vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen: – neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji,
- delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.
- delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
V kolikor niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če omenjeni pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, delodajalec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
2.Omejitev:
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020.
Vlada lahko ukrep začasnega čakanja na delo po ZIUPDV s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, največ do 30. septembra 2020
3. Pravice in obveznosti delavcev:
- Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
- Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
- Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
- Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače
4. Višina nadomestila plače
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. (138. člen ZDR-1, 80% osnove, ki se določi kot povprečje zadnjih 3 mesecev pred odsotnostjo).
- Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne place.
5. Višina povračila izplačanega nadomestila plače:
80% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
V 80% nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega % prihodkov iz javnih virov je bil v eltu 2019 nižji od 70%, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
6. Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače:
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja do 31. 08 2020 oz. do 30. 09. 2020.
Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
- ki ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge;
- ki na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Delno povračilo ZRZS delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila place.
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE
1. upravičenci:
- Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače.
- Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
2. Pravice in obveznosti delavcev:
- Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
- Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
- Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
- Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi osebnih okoliščin določenih v petem odstavku 15. člena ZIUPDV. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
- Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena.
- Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
- Vlogi iz prejšnje alineje za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu ssklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
- Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
- Izplačana nadomestila plača delavec, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravlajti dela, RS, povrne v celoti, zadnji dan v mesecu, ki sledi izplačilu nadomestila plače.