Predlogi sprememb davčnih predpisov

Predlog Sprememb Zakona od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO- 2

Cilj predloga spremembe ZDDPO-2 je zagotovitev enake obravnave davčnih zavezancev ne glede na uporabljeno računovodsko podlago, dvigniti produktivnost gospodarstva ter izboljšati dejavnike konkurenčnosti in pa zmanjšati javno finančni deficit do leta 2020. Predlogi sprememb Zakona naj bi se ( v kolikor bodo spremembe sprejete) uporabljale od 1.1.2017.

Predlog obeta naslednje spremembe:

1. Zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17% na 19%.
2. Ukinitev olajšave za donacije političnim strankam,
3. Črtanje določb glede ugodnosti družb tveganega kapitala,
4. Nepriznavanje odhodkov za davčne namene iz naslova amortizacije dobrega imena.

 

​Predlog sprememb Zakona o dohodnini – ZDoh- 2

Cilj predloga spremembe omenjenega zakona je znižanje obremenitve dohodkov z dela (kar bo doseženo z uvedbo posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost, spremembo lestvice za odmero dohodnine in dohodkovnega praga za dodatno splošno olajšavo). Omenjeni ukrep je namenjen povečanju konkurenčnosti podjetij ter ohranjanju delovnih mest. Spremembe (v kolikor bodo sprejete) naj bi se pričele uporabljati z davčnim letom 2017.

Predlog Zakona obeta naslednje spremembe:

1. Sprememba lestvice za dohodnino: med trenutni 2. in 3. razred se uvede nov davčni razred: pri neto davčni osnovi v višini 48.000 EUR in stopnji 34%, hkrati pa se stopnja dohodnine v 4. davčnem razredu zniža iz 41% na 39%, medtem ko stopnja v zadnjem davčnem razredu ostane nespremenjena, to je v višini 50%.  Spremembe zajemajo predvsem visoko strokovne in najproduktivnejše zavezance, ki seveda pomembno prispevajo k dodani vrednosti podjetja.  
2. Del plače za poslovno uspešnost se izvzema iz davčne osnovo dohodka iz delovnega razmerja in sicer do višine 70% povprečne mesečne plače v RS.
3. Spreminja se dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave in sicer se povečuje za 300 EUR. S sedanjih 10.866,37 eur skupnih dohodkov zavezanca na 11.166,37 eur.   
4. Jasno opredelitev, da se kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti rezidentov šteje tudi dohodek od pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije; ureja se način določanja pavšalne ocene dohodka za taka zemljišča in način pripisovanja tega dohodka članom kmečkega gospodinjstva.
5. V pavšalni način določanja davčne osnove se vključuje tudi pridelava posebnih kultur, ki so ustrezno evidentirane pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, ter se ohranja davčna obravnava proizvodnje vina ne glede na obseg v okviru osnovne kmetijske dejavnosti. Kot posebne kulture se štejejo:                                                                             -  Zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, za katero se šteje pridelava                         ene ali več zelenjadnic oz. zelišč na isti površini v celotni rastni sezoni                              posameznega koledarskega leta,                                                                                          -  jagode na njivah,                                                                                                                        -  semena in sadike poljščin,                                                                                                       -  zelenjadnice in zelišča, ki se pridelujejo v tleh na prostem v tunelih in                          -   reja polžev na njivi.
6. Kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se opredeli tudi dohodek, dosežen z malim obsegom 1. stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v določene izdelke – to pomeni, da bodo lahko kmečka gospodinjstva z malim obsegom predelave lahko opravljala tudi 1. stopnjo predelave lastnih pridelkov oz. proizvajala izdelke, za namene prodaje (nerazkosane in razkosane klavne živali, maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri brez dodatkov, kisano sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje), kot dohodek pa se bo štel le katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.    
7. V prehodnem obdobju 3 let (2017, 2018 in 2019) se določa mehanizem postopnega prehoda posameznega kmečkega gospodinjstva oz. člana kmečkega gospodinjstva na višje obveznosti iz naslova dohodnine in posredno prispevkov za socialno varnost.
8. Predlagana je tudi dopolnitev člena, ki ureja nerezidentski status, ki bo določal, da se zavezanec šteje za nerezidenta Slovenije, v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, a se po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.
9. S predlaganimi spremembami se določa tudi oprostitev plačil dohodnine od denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, prejete na podlagi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice.
10. V predlogu sprememb omenjenega Zakona je predlagano tudi:                                                - črtanje določb zakona zaradi razveljavitve Direktive 2003/ES o obdavčenju                   dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti,                                                                      - črtanje olajšave za donacije za izplačila političnim strankam,                                            - črtanje oprostitve dohodnine od dobička od kapitala, doseženega pri odsvojitvi             deleža v družbah tveganega kapitala, z določitvijo prehodnega obdobja.  

 
Predlog  Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN- 1

Cilj predloga spremembe omenjenega predloga je zagotoviti ustrezno in zadostno pravno podlago za sistem množičnega vrednotenja v samem zakonu in tako preprečiti, da bi se izvorne vsebine urejale v podzakonskih predpisih.  Cilj je tudi omogočiti poseben postopek vplivanja na posplošeno tržno vrednost, ki bo omogočal ustrezno zvišanje ali znižanje vrednosti ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin.
 
Vir: MF RS