DAVČNA OPTIMIZACIJA ali NEDOVOLJENO IZOGIBANJE?

Nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov (po 4. odstavku 74. člena ZdavP-2) potrebno razlikovati davčne optimizacije, ki je dopustna.

Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča državni prihodek države.

V kolikor davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojnih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarksmeu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti, pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu 4. odstavka 74. člena ZdavP-2.

Davčna optimizacija je dopustna.

Vir: povzetek sodbe X Ips 196/2013