Državni zbor je na 32. seji 20.3.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki pa je dvignil nemalo prahu med podjetniki in gospodarstveniki. (Link: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/63006b49898ea1aa488d6a1d12d1c812ebd35a6995ef41c50acf2a6737215055 )

V predlogu, ki je bil objavljen teden dni prej, je bilo vzpodbudno brati, kako bo država krila 40% nadomestila plače za delavce, ki so zaradi virusa na čakanju na delo. V zakonu je navedenih kar nekaj omejitev – npr. delodajalec se mora zavezati k ohranitvi delovnih mest za najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, prav tako delodajalec v času čakanja na delo (ter pred napotitvijo)  ne sme odpuščati iz poslovnega razloga. Je še nekaj drugih omejitev po tem zakonu a kar želim povedati je to, da so številni gospodarstveni in podjetniki morali čez noč zapreti trgovine, frizerske salone, gostilne, ter druge storitvene dejavnosti, zaradi višje sile. Denarni tok se je praktično čez noč ustavil, prihodka ni, in ga še nekaj časa ne bo. A med tem časom, pa plače morajo biti izplačane, zahtevek za delno povračilo pa se bo lahko vložil na ZRZS , šele KO bo Zakon objavljen v Uradnem listu RS, in KO bo ZRZS sklenil pogodbo z delodajalcem. V tem času pa naj bi delodajalci zalagali državo, z denarjem, ki ni bil ustvarjen na trgu. Svoje storitve ne morejo upravljati, stroški pa bodo vseeno nastali ( stroški delavcev, elektrike, sprotnega vzdrževanja), a interventni Zakon, ki je bil ustvarjen z namenom ohranjanja delovnih mest, pa ima polno pomanjkljivosti.



S.p.-jevci, (brez zaposlenih in nepopoldanski s.p.-ji), se jim upraviči odlog plačila prispevkov do 31.3.2022 brez zamudnih obresti.
 
Na drugi strani je bil sprejet tudi zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki opisuje tudi okrepi na davčnem področju.  (Link: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/69b7f782b81d844b5ea36c458791c96ed8a430fa4917c10e94c02d7077766720 )

Preložili so oddajo davčnih obračunov za 2 meseca, kar pa posledično pomeni, da se zamakne tudi poračun davka z medletnimi plačanimi akontacijami. Npr. da bo v davčnem obračunu izračunana višja akontacija za leto 2020, bo potrebno doplačati akontacije davka za obdobje jan-april,  in ne samo do jan-februar.
Davčna uprava je omogočila odlog in obročno odplačila davčnih obveznosti, zaradi višje sile, kar bo marsikomu prišlo prav. Zamudnih obresti ne bo.

Zaključek:
V tem času, ko postopa višja sila, bi morala država gledati z drugega zornega kota, vsaj malo bolj z ekonomskega vidika. S.p.-jevci, ki ne morejo ustvarjati prihodkov, torej ne morejo prispevati h gospodarski rasti, bi se jim morali prispevki zamrzniti. Delodajalci, ki prav tako ne morejo ustvarjati prihodkov, bi jim morala država zamrzniti (oz. odpisati) plačilo davkov in prispevkov, ter priskočiti na pomoč z nepovratnimi subvencijami za neto plače. Ko se bo epidemija pomirila, pa bi si morali podjetniki in gospodarstveniki med seboj pomagati – predvsem, da gospodarska rast vsaj začasno ostane doma.
Morda še kratka zaključna misel: morebiti bi se s.p.-jem bolje splačalo preoblikovati d.o.o. se poslati na čakanje in počakati na subvencijo (v kolikor zopet ne bo kakšnih omejitev).

1. Za tista podjetja, ki imajo težave s poslovanjem podjetja in zaradi epidemije nimajo dela za delavce je vlada sprejela Predlog interventnega zakona: https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/

Povzetek predloga:
Država bo na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih: 
- 1.PRIMER: ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država.
- 2. PRIMER: ko delavec zaradi karantene odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija.

Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca so naslednji:
–  da predloži opis poslovnega položaja,
– da na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter
– da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Do delnega povračila nadomestila plače ne bo mogel biti upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti
 
2. Davčne ugodnosti, ki se nanašajo predvsem na obročno plačilo ali odlog plačila davčne obveznosti: (ki jih je objavil Furs, veljajo pa sicer že sedaj)  (https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/)

•  Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z  odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). 

• Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).

Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. 

• Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)

Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

• Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta. (tu je potrebno predložiti bilanco stanja, davčni obračun, izkaz uspeha za preteklo leto in pa oceno davčne osnove za tekoče leto, dodatno obrazložitev).

 
3. Primeri, ki jih je objavil ZZZS ( zavod za zaposlovanje Slovenije), ki se nanašajo na plačilo delavce – kdaj krije država in kdaj delavec. V priponki tudi (če koga zanima) odgovori in vprašanja, ki jih je objavilo ministrstvo za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ). Tabela: primeri in pripadajoča plača oz. nadomestilo plače.